Med drugim smo lahko prebrali, da naj bi prihajala iz bogate zlatarske družine Malalan, a to ni nič res. Demetra z njo ni niti v sorodu. Ima pa, pravi, zlate starše, ki jo vseskozi podpirajo.
Kakšno je življenje, ko tako rekoč čez noč postaneš zvezda?
Ne počutim se kot zvezda in najbrž se tudi nikoli ne bom. Živim preprosto življenje petnajstletnice in se trudim početi vse, kar počnejo vrstniki. V Italiji, kjer živim, je X factor spremljalo malo ljudi, saj jih večina ne vidi POP TV. Kadar se pojavim v Ljubljani, je čisto drugače – ljudje me spoznajo na ulici, se ozirajo za mano, kamor pridem, vzbujam pozornost. Da ne govorim, kaj je na facebooku, kjer je takšen naval, da vsem niti ne morem odgovoriti. številni so izbrskali celo mojo telefonsko številko, pa čeprav ni nikjer objavljena. Nanjo me kličejo predvsem fantje. Ko se vrnem, bom posnela svoj prvi singl, čaka pa me tudi nekaj koncertov po Sloveniji.
Pred vami so počitnice, kako jih nameravate preživeti?
Uspešno sem končala prvi letnik jezikovnega liceja France Prešeren v Trstu. V petek se s starši in bratom odpravljam na tritedensko potovanje v Ameriko, ki smo ga organizirali v mamino čast, saj se bo srečala z abrahamom. V Los Angelesu se bom udeležila tedenskega pevskega tabora, na katerem bom nekoliko nadgradila pevsko znanje. Upam, da si bom na potovanju tudi nekoliko odpočila in se naspala, ker mi to doslej še ni uspelo. Ni bilo namreč prav preprosto združevati šolskih obveznosti in dejavnosti na X factorju, saj sem tako kot drugi kandidati v šolo hodila samo ob petkih. Še sreča, da imam v Ljubljani babico in me je tja spremljala tudi družina.
Kako pa so na vse skupaj gledali sošolci?
Vseskozi so me podpirali in mi neštetokrat povedali, da so ponosni, ker sem njihova sošolka. Kolikor se je le dalo, so spremljali oddaje X faktor in, predvidevam, tudi pridno glasovali zame. Ob zmagi so mi čestitali in videti je bilo, da mi uspeh od srca privoščijo.
Kaj pa vam pravzaprav pomeni ta zmaga?
Priznam, da sem je bila vesela, a ne nazadnje ni tako pomembna. Tudi če bi se uvrstila na drugo mesto, bi bila hvaležna za izkušnjo, ki so mi jo dali X factor in številni prijetni ljudje, ki sem jih tam spoznala. Zmago sem privoščila tako Matiji Jahnu kot In & out. Bili smo prijatelji in nisem jih imela za konkurenco. Res pa je, da privrženci Matije Jana do mene niso bili nič prizanesljivi, ampak za to ni kriv on. Napetost se je stopnjevala iz kroga v krog, ob vsakem napredovanju sem bila izjemno vesela, in tudi če ne bi zmagala, ne bi bilo konec sveta.
Bile so tudi solze in ni vam bilo prav lahko, kajne?
Res je, vsak ponedeljek sem se vedno znova, vsaj na začetku, spopadala s travmami. Najprej je bil to izbor pesmi, ki jim nisem bila preveč naklonjena, potem pa je prišel styling. Silili so me v visoke petke in me oblačili kot odraslo žensko in priznati moram, da se nisem počutila nič kaj udobno. Še babica mi je rekla, zakaj mi v lase vedno tlačijo tiste umetne rože. Želela sem si, da bi kljub temu, da sem urejena, še vedno ostala petnajstletnica. Moda mi je všeč in sledim trendom, kolikor lahko, a le do meje, ki je primerna za dekleta moje starosti.
Več v Jani št. 27, 3.7.2012
