A kljub temu ima dovolj moči, da je v knjigi zapisala svojo zgodbo. V opozorilo vsem drugim Valentinam.
Najraje bi napisala knjigo
»Ženske so sedele v eni sobi, moški v drugi …, kar stemnilo se mi je. Ena od naju bo danes prodana, mi je odmevalo v glavi. Soba, polna starejših žensk, si naju je ogledovala in takoj so začele zastavljati vprašanja, ki sem jih že neštetokrat slišala: Ali sta že imeli moškega, koliko sta stari? Pravkar bom 18, sem odgovorila. Potem je ena od žensk pogledala mojo mamo, namignila name in vedela sem, da sem izbrana.«
Tako trenutek svoje prodaje v knjigi Prodano življenje opisuje Valentina, 25-letna Rominja, rojena v Mariboru. Njeno zgodbo je dosledno zapisala Katjuša Popović, vodja pisarne Društva Ključ – edine nevladne, humanitarne organizacije, specializirane za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji. Knjiga, ki so jo izdali v samozaložbi, je namenjena ozaveščanju javnosti o še eni obliki trgovine z ljudmi – prisilni poroki. »Zapisala sem življenjsko zgodbo človeka, ki ga resnično spoštujem, in ženske, ki jo občudujem,« je o knjigi povedala Katjuša Popović.
Knjiga se je pisala v City hotelu v Ljubljani. Valentina in Katjuša sta pozimi sedeli v knjižnici v lobiju, poleti na terasi na gugalnici ob veliki mizi. Dobivali sta se skoraj dve leti. Jasno, kratko in neposredno je razlagala o svojem življenju. Valentina je bila odločena, da je treba o njenem življenju napisati knjigo. »Eksplodirala bom. Najraje bi napisala knjigo, rada bi povedala vsemu svetu, kako živim. Ampak kdo bi to bral? Katjuša pravi, da bi ljudje brali. Ne vem, ali bi ji verjela. To bi bila žalostna knjiga,« se začne njena pripoved. Sedaj ima svojo knjigo. Pravzaprav tudi film. Sodelovala je v dokumentarnem filmu Kupi me. Toda čeprav je bila anonimna, so jo nekateri njeni sorodniki prepoznali in oče se je zelo razjezil. Odtlej ne želi več nastopati v medijih. Pa vendar je prišla na predstavitev knjige o svojem življenju. Inkognito. Vsi, ki jo poznajo, vključno z bivšo ministrico Katarino Kresal – Krešalka ji pravi Valentina – , so bili opozorjeni, naj ne izdajo. In tako je tudi bilo.
Iz raja v pekel nasilja
Toda Valentinino življenje ni knjiga. Je resničnost romskega dekleta, ki ji je življenje doslej prineslo le malo sreče. Začelo pa se je srečno: »Rojena sem v lepi, zeleni Sloveniji. Natančneje v Mariboru. Na ta del svojega življenja imam lepe spomine. Oba starša sta hodila v službo. Imeli smo svoje stanovanje. Bili smo srečna družina. Mama in fotr sta se imela rada. Spomnim se, da smo se otroci brezskrbno igrali in da smo se veliko smejali.« Potem se je nekega dne vse končalo. Tako rekoč čez noč so spakirali kovčke in odšli. Valentina je imela šest let. »Po pravici povem, da še vedno ne vem, kaj natančno se je takrat dogajalo. Kasneje sem izvedela, da so nas izbrisali. Nisem razumela in še danes ne razumem tega. Le boli, in to že toliko let.«
