Tako njena babica kot mama sta bili jasnovidni, sama pa je svoj dar združila z znanjem psihologije. Ljudem pomaga celiti dušne rane in prebujati njihove sposobnosti. Njena strast je prebujanje svete ženske energije. Prejšnji konec tedna jo je pot zanesla tudi med Slovenke.
Kdaj ste ugotovili, da vidite več kot drugi?
Prvi pripetljaj, ki se ga spomnim, se je zgodil, ko mi je bilo šest let. Šla sem v svojo sobo, da bi se igrala s punčkami, in v njej zagledala starejšega moškega. Zakričala sem. Mislila sem si: Kaj ta starec dela v moji sobi? Prepričana sem bila, da je resničen. Oče je zaslišal moj krik in takoj pritekel. Pomiril me je, češ da je vse le plod moje domišljije. Veliko otrok vidi podobno, a ker jih starši prepričujejo, da je to njihova domišljija, začnejo svojo sposobnost zatirati. Naslednji dan se je zgodilo spet. Tokrat je v mojo sobo prišla mama, in ko sem ji povedala za starca, me je vprašala: Kje je? Pokazala sem ji ga in ona mi je rekla: A njega misliš? Začudeno sem jo pogledala, pa mi je razložila, da imamo v družini sposobnost videti stvari, ki jih drugi ne. Ta starec je bil lastnik hiše in posestva, na katerem smo živeli in je tam tudi umrl. Vendar sem se pri šestih letih težko spopadala s tem, bilo me je strah, zato se je sposobnost delno »zaprla«. Nisem več videla, samo čutila sem prisotnost v prostoru. Pri štirinajstih sem bila že bolj pogumna in radovedna. Spraševala sem, kje v prostoru je tisto, kar čutim. Pojavljati so se začeli skupki energije. Pri devetnajstih pa se je sposobnost spet pojavila – lahko sem videla, čutila in slišala.
Kako ste s to sposobnostjo živeli?
Ko se je vse skupaj spet pojavilo, sem pomislila, da se mi meša. Začela sem študirati psihologijo, da bi se prepričala, kaj je v resnici duševna motnja in kaj jasnovidnost. Kot študent psihologije moraš opraviti psihološke teste in takrat sem se prepričala, da so glasovi v moji glavi resnični in ne plod domišljije. Začela sem se učiti, kako krmariti med tema dvema svetovoma. Ob pravem času je v moje življenje prišla čudovita gospa in mi pri tem pomagala. Moja mama me je sicer vedno podpirala, ni pa vedela, kako to sposobnost uporabljati, kako jo vključiti ali izključiti. No, tega me je naučila ta druga jasnovidka. Življenje je lahko zelo oteženo, če slišiš in čutiš čustva drugih ljudi, slišiš vodnike, vidiš energije, informacij je preprosto preveč naenkrat, zato se je treba znati tudi izključiti.
Ste prijateljem povedali za to?
Tudi moja sestra je jasnovidna, zato sem se lahko pogovarjala z njo. S prijatelji pa o tem nisem govorila, ker je takrat pri nas še vedno veljala miselnost, da si s takšno sposobnostjo nor. Mama je o tem odprto govorila, sicer pa smo vedno veljali za malce drugačno družino. (smeh) V najstniških letih pa sem začela o tem več govoriti.
Kako vas je ta dar reševal iz različnih življenjskih situacij? Menda vam je večkrat rešil življenje?
Z babico sva si bili zelo blizu, žal je umrla, ko mi je bilo pet let. Vedela je, da umira, zato mi je dejala, naj bom vedno pozorna na določeno ptico, ki živi samo pri nas, to bo ona. Kadar mi je šlo kaj narobe, sem vedno začutila njeno prisotnost, predvsem kadar sem se sestajala z napačnim fantom (smeh). Nekajkrat sem bila na robu smrti. Eno zadnjih srečanj s smrtjo sem imela pri dvaindvajsetih, ko sem se peljala na sestrino poroko. Na letalu sta se dogajali dve različni realnosti. V svoji sem bila utrujena in zaspana. Ko sem zaspala, sem se kar naenkrat znašla v tunelu svetlobe in tam sta me pričakala babica in stric; oba sta že mrtva. Takrat sem spoznala, da sem verjetno prešla na drugo stran. Vprašala sem ju, ali je že prišel moj čas. Pa sta mi odgovorila, da lahko izberem. Razmišljala sem in si rekla, da se moram še veliko naučiti, predvsem o odpuščanju. Tako sem se vrnila v telo. Moja mama, ki je bila z mano na letalu, mi je opisala, kaj se je zgodilo. V resnici sem dobila napad. Kasneje sem izvedela, da sem imela virusni meningitis in so mi otekli možgani, bilo je zelo resno in s to boleznijo sploh ne smeš leteti. Lahko te zadene kap ali dobiš trajne poškodbe možganov. Zaradi pritiska na letalu sem dobila napad, bila sem vsa siva v obraz, mama je mislila, da sem umrla. Prišla je stevardesa in mi izmerila pulz, ampak takrat sem se že vrnila. Imela sem še nekaj podobnih izkušenj, ampak ta je bila ena najpomembnejših v mojem življenju.
