Hkrati Cerkev brezkompromisno čisti grabežljivcev, je na pravi poti, da postane najbolj priljubljen papež vseh časov.
Odstopi zaradi finančnih škandalov. Pretekli teden se je v Sloveniji končno zgodilo to, kar je javnost zahtevala že nekaj časa – nekdo je moral zaradi cerkvenih finančnih škandalov odstopiti. Marjan Turnšek in Anton Stres, vodilna klerika slovenske Cerkve, sta morala odstopiti s položaja mariborskega in ljubljanskega nadškofa, ker ju je k temu pozval Vatikan, zaradi odgovornosti pri finančnem zlomu mariborske nadškofije. Oba sta sicer v en glas zatrdila, da nista (edina) kriva, a da bosta ubogala voljo svojega šefa, papeža, ter da bosta to storila iz ljubezni do Cerkve.
Kasneje se je izkazalo, da je bila njuna odstranitev podpisana že konec aprila, le dober mesec po tem, ko je vajeti Katoliške cerkve prijel papež Frančišek. Naključje? Glede na to, kar je v nekaj mesecih pokazal Frančišek, sploh ne, čeprav denimo tudi pri nas nekateri menijo, da to ni bila papeževa odločitev. »Jaz bi rekel tako: tudi sedanji papež je prekratek čas papež, da bi bil seznanjen z nekim lokalnim problemom majhne Cerkve, kot je Cerkev na Slovenskem,« je ob odstopu nadškofov na TVS dejal teolog Ivan Štuhec.
Čudno res, da je na isti dan kot naša nadškofa moral odstopiti tudi kamerunski nadškof Simon-Victor Tonye Bakot, ki so ga tudi ujeli pri finančnih mahinacijah. Tudi kamerunski nadškof je bil vodja državne škofovske konference. In tudi on je – tako kot naša nadškofa – odstopil na podlagi drugega odstavka kanona 401 kanonskega prava, ki pravi, da je škof ali nadškof, ki zaradi bolezni ali drugega resnega razloga ni več primeren za opravljanje naloge, zaprošen, naj poda svoj odstop. Drug resen razlog pri kamerunskem nadškofu so bile mahinacije z nepremičninami, zaradi katerih je njegova nadškofija sicer takoj za vlado največji lastnik nepremičnin v državi, a je tudi hudo zadolžena. Papež se je torej ukvarjal še z »enim lokalnim problemom majhne Cerkve«.
Če k tem odstopom dodamo še dogajanje v vatikanski banki, se vidi, da Frančišek s pometanjem misli resno. Ena njegovih prvih nalog je bila revizija vatikanske banke, ki že dolgo velja za eno najbolj škandaloznih bančnih inštitucij na svetu, vpleteno v pranje denarja in druge nedovoljene finančne transakcije. Konec junija so tako aretirali duhovnika Nunzia Scarana, zaposlenega v vatikanski administraciji za upravljanje premoženja, ki so ga sodelavci klicali Gospod 500, saj je v žepu vedno imel bankovce po 500 evrov. Ujeli so ga tako rekoč s kovčkom denarja, ki naj bi ga za naročnike pretihotapil iz Švice v Italijo, da bi se izognili davkom. Le nekaj dni kasneje je papež ustanovil posebno preiskovalno komisijo, ki bo pregledala dejavnosti vatikanske banke. Hip za tem sta odstopila tako direktor kot namestnik banke Paolo Cipriani in Massimo Tulli, ker naj bi bilo to »v najboljšem interesu banke.«
