Tanja in Urša sta se spoznali po naključju. Nekdanja pomorka, ki je leta na ladjah izkušala svet, in inštruktorica angleščine sta se ob srečanju tako ujeli, da sta skupaj zašli na podjetniško pot, odprli sta čistilni servis, v katerem delata sami. Ta jima omogoča, da se z zaslužkom izobražujeta in pilita svoje darove, ki sta jih obe, kot ugotavljata, že zgodaj potlačili, ker ju okolica ni razumela in ju takrat niti ne bi sprejela.Tanja šele sedaj govori o tem, kar se ji je dogajalo že v najstniških letih, kako je imela stike s pokojnim bratrancem, ki ji je pomagal začutiti, da se s smrtjo življenje ne konča in da vendarle nekaj obstaja tudi potem. Pa kako je zaslutila dogodke, ki so se potem tudi zgodili. »Ko smo šli nekoč s prijatelji v diskoteko, sem vozniku rekla, naj vozi počasi, ker imam občutek, da se bo nekaj zgodilo, in dejansko smo zdrseli s ceste in je grmovje ustavilo avto, da se nam ni zgodilo kaj hujšega,« se spominja. Podobne izkušnje ima tudi Urša. »Kot otrok sem velikokrat sanjala o stvareh, ki so se potem uresničile, in ker mi ni nihče verjel, sem vse to zadržala zase in potlačila. Potem pa pride čas, ko učitelj sreča učenca in se stvari naenkrat začnejo odpirati. Prideš v novo življenjsko obdobje, spoznaš ljudi, ki razmišljajo podobno kot ti, in se ti darovi začnejo spet sestavljati.« Svojo zgodbo sta mi pripovedovali v njunem holističnem centru Beli zmaj v Domžalah, ki sta ga odprli lani. Prav lahko si predstavljam, kako starejša Tanja s svojo materinsko energijo razbije nezaupanje ljudi, Urši pa, kot pravi, med terapijo »srce odpre za človeka, ki je poiskal njeno pomoč«. »Najsrečnejša sem, kadar ljudje zadovoljni odidejo in z veseljem spet pridejo,« trdi.
Počutim se pol lažja
Težko je začeti v poplavi najrazličnejših terapevtov, ki obljubljajo čudeže, neskončni marketinški ponudbi zdravilnih izdelkov, s katerimi nas bombardirajo z vseh strani, in ob najrazličnejših predsodkih, ki jih imajo ljudje zaradi tega. Tega se seveda še kako zavedata, a se ne bojita; radi bi samo pomagali. »Tisti, ki čutijo s srcem, naju bodo poiskali; vedeli bodo, za kaj gre,« je prepričana Tanja. Vest o njiju se namreč širi od ust do ust. Tako je zanju izvedela tudi Metka, ki je prišla na terapijo med našim pogovorom. »Sodelavka mi je povedala za njiju pa sem se odločila poskusiti zaradi bolečin v hrbtu, nenehne utrujenosti, poleg tega sem pa še nenormalno kašljala. Danes sem prišla četrtič, in odkar ju obiskujem, se neprimerno bolje počutim, začela sem bolj pozitivno razmišljati, pa tudi kašljati sem čudežno nehala. Vedno, ko grem od njiju, se počutim pol lažja, kot da sem se znebila težkega bremena,« je povedala.
Kozmoterapija, kaj je to?
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9., 27. februar, 2024.
