»Razen če svoje spolne storitve prodajate za denar, ste na vprašanje 'Se prostituirate?' skoraj zagotovo z ogorčenjem v očeh odgovorile: 'Ne, seveda ne!' Tudi jaz sem bila tega mnenja, dokler nisem pred kratkim prebrala knjige o arhetipih, v kateri je kot eden izmed štirih glavnih arhetipov opisana prav prostitutka. Glavno načelo arhetipa prostitutke je, v kolikšni meri smo pripravljeni za dobiček prodati svoja moralna načela, integriteto, svojo zdravo kmečko logiko, svoje besede, telo ali dušo. Kaže se na vsakem koraku, v čisto vsakdanjem življenju.« Ko je Vesna Juvan, predsednica društva Sijaj, sicer magistra MBA in vibracijska kineziologinja, pred kratkim na enem od družbenih omrežjih objavila zapis o prostituiranju, se je sprožil plaz. Vesna prizna, da tudi sama še ni čisto odporna proti takšnemu prodajanju. »Včasih se še vedno prodam, da ne izgubim zamujene priložnosti, za malo dodatnega denarja, ali pa za to, da imajo ljudje o meni dobro mnenje. Se mi pa to vse redkeje dogaja.«
Vesna, ki je sedem let živela v Avstraliji, tam se je tudi izobrazila za vibracijsko kineziologinjo, prizna, da je beseda prostitucija res malce huda beseda. »Vendar je prav ta ljudi prebudila. Začeli so se zavedati, da je prišel čas, ko moramo pogledati, na katerih področjih življenja se prodajamo in sklepamo kompromise, ki nam čez čas škodijo. « Priprava na prostitucijo se, kot pravi Vesna, začne že v zgodnjem otroštvu. »Ko otroci naredijo nekaj, kar nam je po volji, jih nagradimo; ko smo zaradi njihovega obnašanja ožigosani kot slabi starši, jih kaznujemo. Takrat se od svojih otrok odmaknemo in jih potisnemo v osamljenost. In kdo bi želel biti osamljen in kaznovan? Nihče! Tako otroke natreniramo, kot so že prej nas natrenirali naši starši, da postanejo prostitutke. Grenko je ugotoviti, da se prostituiramo, še bolj klavrno pa je ugotoviti, da ima to svoje posledice in da bomo zaradi tega plačali visoko ceno.«
Kakšna je bila vaša cena?
Pred sedmimi leti se mi je zgodilo, da nekega jutra nisem mogla več vstati iz postelje. Vse me je bolelo, bila sem čisto brez energije. Ker se stanje po nekaj dneh ni izboljšalo, sem odšla k zdravniku. Krvne preiskave niso pokazale nič posebnega, moje telo pa vseeno ni več delovalo. Začela sem raziskovati, kaj je z menoj narobe. Izkazalo se je, da imam preveč prepustno črevesje. Ko sem raziskovala, od kod izvira vzrok za to mojo težavo, sem izvedela, da sem med rojstvom doživela šok, kar je ustavilo nastajanje želodčne kisline. Vse to me je spodbudilo, da sem začela raziskovati naprej, veliko sem se že od nekdaj ukvarjala tudi z vprašanjem o smislu življenja.
In kaj je smisel vašega življenja?
Veliko jih je, med drugim ta, da dobro živim. Zame to v prvi vrsti pomeni, da sem zdrava in vitalna, ker potem lahko naredim nekaj dobrega tudi za druge.
Kaj svetujete ljudem, ki se vsak dan prodajajo na svojem delovnem mestu?
Najprej naj preverijo, ali se da kaj spremeniti. Potem naj si postavijo časovni okvir, denimo dve leti, v katerem bodo skušali doseči spremembe. Šele če se po določenem času izkaže, da ni nič bolje, je dobro razmisliti o tem, da bi šli drugam. So pa tudi primeri, ko ljudje natančno vedo, da jim to, kar delajo, škodi in da so potrebne hitre in drastične spremembe. Takrat je seveda potrebno takojšnje ukrepanje.
Več v reviji Zarja št. 47. 22. 11. 2016
