Agni (31 let) in Gregor (32 let), zakonski par iz Slovenije, imata za seboj vznemirljivo leto. V dvanajstih mesecih sta prehodila 3.600 kilometrov! Za nekaj časa sta se vrnila v domovino, kjer predavata o svojih dogodivščinah in izkušnjah, ki jih na tako dolgi poti seveda ni bilo malo. Ko smo se dogovarjali za srečanje, sem jima omenila, da bi bilo najbolje, če bi se dobili v njunem domačem okolju, pri njiju doma. Mojemu predlogu sta se nasmejala in povedala, da ga nimata. Njun dom je zdaj pot, po kateri hodita. Velikokrat prespita pri prijateljih in dobrih ljudeh, velikokrat pa je njuna streha zvezdno nebo. Dobili smo se v ljubljanskem Tivoliju, kjer sta si med drevesi z nekaj stvarmi, ki jih prenašata v nahrbtnikih, uredila prijeten prostor za naš pogovor. In neverjetno, tam sem se počutila tako, kot bi prišla k njima domov!
Dogovorjeni kraj našega srečanja je bila kavarna v gradu Tivoli. Ko sem prihajala, sem že od daleč videla mlad par, ki si je pogrnil ležalne blazine med drevesi in po turško sedel na njih. Aha, zagotovo sta to Agni in Gregor! Z nasmehom se jima približam in smejeta se mi nazaj. Takoj opazim Agnine oči, ki so tako modre, da me prav pretresejo. Oči so me takoj spomnile na najbolj znano naslovnico National Geographica, na kateri je bila fotografija mlade Afganistanke s čudovitimi zelenimi očmi. No, Agnin pogled je bil precej mehkejši, njene oči pa so se skupaj z njo smejale. Na njunem prostorčku je bilo tako prijazno, drevo pa ravno prav ukrivljeno za sedenje, da smo se takoj odločili, da v njunem trenutnem »domu« kar ostanemo. Začnemo se pogovarjati. Čas v njuni družbi kar leti, poslušam ju skorajda z odprtimi usti. Neverjetno, kako lahko nekateri ljudje okoli sebe ustvarijo polje ljubezni, v katerem se človek izjemno dobro počuti! Agni in Gregor izžarevata ljubezen. In kjer je ljubezen, ni prostora za strah. To je eno največjih spoznanj, do katerih sta se dokopala. Pa ni bilo vedno tako.
Več v Zarji št. 39, 27. 9. 2016