Mnoge je pred kratkim presenetila izjava župnika iz avstrijskega Windischgarstna Gerharda Marie Wagnerja, ko je dejal, da so si Haitijci tudi sami krivi za potres. Je mar namigoval, da je to božja kazen, ker naj bi bili Haitijci v devetdesetih odstotkih privrženci vuduja?
Toda podoba vuduja, kot jo največkrat vidimo v filmih – skrivnostni zvarki, prebadanje lutk z bucikami, čaranje s kurjimi kremplji in podobne reči, skratka povezovanje s črno magijo –, je precej izkrivljena in nima z izvirnim vudujem nobene zveze. Takšni stereotipi so zgolj vaba za privabljanje gledalcev, ne pa tudi resničnost. »Religija vudu izvira iz zahodnoafriškega Benina, njeno bistvo pa je povezovanje z energijami narave, kar je recimo čudovito prikazano v filmu Avatar,« pravi Robert Lavatar, doktor filozofije, mojster gnostične spiritualne tehnologije in šaman. Verovanje so na Haiti prinesli afriški sužnji, ki so jih Evropejci naselili na tem karibskem otoku. Nekako do leta 1840 je bil vudu celo prevladujoča religija, s širjenjem krščanstva pa so jo prepovedali. Da bi nekako ohranili tradicionalno duhovnost in prakso, so mnogi svoja verovanja pomešali s katolicizmom. »Stigmatizacijo vuduja vidim predvsem v tem, da se religije pač potegujejo za svoje vernike, zato zanikajo preostale religije ali pa jih prikazujejo v negativni luči. Nekako tako, kot če bi kdo hotel predstaviti krščanstvo in bi stalno govoril o inkviziciji ali če bi hoteli predstaviti islam, pa bi govorili o Al Kaidi,« pravi Lavtar. Le del teh ritualov je povezanih z magijo in pravzaprav pomenijo zaščito pred sovražnikom.
Duhovi so se razjezili
Vuduisti imajo vse v naravi za sveto, božji duh je torej tudi v drevesih, v planinah ali kjer koli drugje in je mogoče z njim vzpostaviti stik. Iz tega verovanja se je razvila tudi zdravilna plat vuduja. Na temeljih prastarih verovanj so se potem usidrali elementi krščanstva. Ne gre se čuditi, da revno haitijsko prebivalstvo odgovore za stvari, ki se jim dogajajo v življenju, iščejo tudi v svoji religiji. Nekateri z vudujem razlagajo tudi vzroke nedavnega katastrofalnega potresa. Tako je eden njihovih svečenikov razložil, da pripadniki vuduja verjamejo, da duhovi, kot že rečeno, živijo tudi v drevesih. In ker so desetletja gledali, kako jim izsekavajo gozdove ter uničujejo naravo, zdaj verjamejo, da so s tem razjezili duhove, ki so se jim tako kruto maščevali. »Potresi se pač dogajajo povsod po svetu. Vzrok za tako katastrofalne posledice na Haitiju pa je bila verjetno tudi slaba kakovost zgradb zaradi revščine,« je stvaren Lavtar.
Vudu kot duhovna intima
Sociologi si še vedno niso povsem na jasnem, ali je vudu kult ali religija, antropologi pa se strinjajo, da je vudu način življenja, ki se kaže v kulturi, plesu in glasbi. Nihče natančno ne ve, koliko privržencev ima na Haitiju, ker večina vudu čuva kot svojo duhovno intimo. Skoraj vsaka družina ima vsaj enega privrženca teh tradicionalnih običajev, pravijo raziskovalci. Obredi, ki jih izvajajo svečeniki, se pogosteje dogajajo na vaseh in manj v velikih mestih. Ljudje pa jih obiščejo predvsem, kadar potrebujejo zdravljenje, duhovno očiščenje, napoved prihodnosti ali pač kakšen drug nasvet. Bistvo številnih ritualov pa je predvsem izkazovanje spoštovanja duhovom.
