Prašičjo gripo so kmalu strokovno poimenovali pandemska gripa in ji s tem pripisali še nekoliko bolj strašljive razsežnosti, kljub temu pa ji zadnje čase spet radi rečemo svinjska gripa. In s tem seveda namigujemo, da se je okrog bolezni, ki je v svetu povzročila veliko panike, dogajalo marsikaj nehigieničnega. Obtožena gripa namreč ni povzročila škode, ki so jo napovedovali, in povsod po svetu izginja. Madeže na svoji strokovni vesti skušajo očistiti zdravniki, predvsem pa farmacevtska podjetja in svetovna zdravstvena organizacija; kaj pa, če bi gripa (ki so jo zasledili v več kot 200 državah) pomorila precejšen del človeštva? In nikjer ni rečeno, da se ne bo z vso silo vrnila, saj je drugi in tretji val pandemičnih okužb navadno še hujši od prvega, nas strašijo.

Tekst: Sonja Grizila

   Z virusi, ki se lahko precej hitro prelevijo iz nadležnih v morilske, ni šale. Zmeraj znova obnavljamo spomin na špansko gripo konec prve svetovne vojne, ki je pomorila od 40 do 60 milijonov ljudi; dvajsetmilijonska razlika v seštevku se pojavlja predvsem zato, ker se ne ve, koliko ljudi je v resnici pomrlo za posledicami vojne in koliko jih je pokopala gripa. Ljudje so bili sestradani, brez toplih domov in brez zdravil, seveda pa večine zdravil, ki jih poznamo danes – tudi antibiotikov –, takrat ni bilo. Kljub temu ne smemo pozabiti, da je španska gripa razsajala predvsem med mladimi, najbolj vitalnimi ljudmi – in prav takšna je ta, s katero imamo opraviti zdaj. In ki čudežno izginja.

Več v novi Jani.