Težko je verjeti, da je bila Magdalena, privlačna, žareča ženska s toplim nasmehom, pred malo več kot desetimi leti ujeta v heroinsko past. »Živela sem z mamo in očimom, ki sta bila veliko zdoma,« začenja svojo pripoved. Že zelo mlada je začela hoditi na zabave, na njih se je najprej srečala z alkoholom, travo. Na raverskih zabavah v diskoteki Gavioli je prvič poskusila ekstazi. »V raverski sceni sem našla svojo družino.« Droga ji je dala lažna mir in srečo. »Po ekstaziju sem se počutila ekstatično, moja samopodoba je rasla, toda vse to je bilo seveda iluzija. Ker si po prežurani noči še vedno poln evforije in energije zaradi ekstazija, potrebuješ nekaj, da te spusti na zemljo, da te pomiri. Nekaj časa mi je zadoščal džoint, nato sem potrebovala več.« Tako je prvič vzela heroin – in se ujela. Pet let je bilo videti, da ne bo našla izhoda. Zapletala se je v laži, kraje, manipulacije, spolnost. Iz ljubljanskega internata se je domov vračala samo za konec tedna, pa še takrat je dostikrat prespala pri kakšni prijateljici, doma se je izogibala. Mama je sicer videla, da se z njo nekaj dogaja, ni pa vedela, kaj. Ko je spoznala Matjaža, policista po poklicu, je bila na igli že četrto leto. Čeprav so ga svarili pred njo, jo je povabil na zmenek, bila sta si všeč, zelo hitro zatem se je preselila k njemu in zdaj sta skupaj že dvanajst let. Seveda pa se je vmes dogajalo marsikaj.
Zgodba o moderni pepelki
»Večkrat pravim, da je moja zgodba kot zgodba o moderni pepelki.« Eno leto ji je uspelo pred Matjažem skrivati svojo odvisnost, dokler se ni zgodil tisti najhujši, a hkrati najlepši dan v njenem življenju. Dosegla je dno, da se je lahko začela spreminjati. Po več nezgodah je bil pika na i trenutek, ko jo je Matjaž v kopalnici zasačil, da si vbrizgava heroin. Takrat se ji je podrl svet, mislila je, da je konec njune zveze, življenje ni imelo več smisla. A Matjaž jo je presenetil. Skupaj z njeno mamo sta jo pregovorila, da je šla za nekaj časa k družini mamine prijateljice v Ljubljano. »Prijateljica je mami že večkrat razlagala o svojih krščanskih prijateljih, pa da se dogajajo čudeži – da bolni ozdravijo, narkomani se odvadijo od drog.« Mama se je tega spomnila, poklicala prijateljico in upala na čudež.

Več v Jani št. 17, 26.4.2011