Število obiskov na internetni strani je bilo iz dneva v dan večje. Film Zeitgeist je prestavil na svojo stran in postal je eden najbolj gledanih dokumentarcev. Peter Joseph, oče projekta, je z veliko lastnega denarja »prepričal« sodelavce, da so privolili v nekomercialno razpošiljanje devedeja. Sledilo je povabilo k sodelovanju na Artfestival. Ogled filma je bil razprodan v minutah. Naslednje leto so odvrteli že njegov naslednji film Zeitgeist Adedendum in Peter je kot uvodni govorec festivala opozoril, da mora umetnost nečemu služiti, sicer ni prava. Pozneje je v roke dobil knjigo Jacqueja Fresca in Roxane – projekt Venus in dojel, da je to svetovno pomembna informacija. Takoj je dodal vsebino knjige za konec tretjega filma in projekt Zeitgeist je tako postal zapisan v zgodovino. Samo od nas je odvisno, ali jo bo tudi spremenil.
Rešitev civilizacije. Peter Joseph se namreč dobro zaveda, da je gospodarski sistem na poti samouničenja. Peter Joseph sicer ni njegovo pravo ime, identiteto prikriva, čeprav ima zelo veliko javnih nastopov. »Največji paradoks vseh napadov name ali sodelavce je pogosto vprašanje, od kod imamo reference, diplome ali podobno. Bedarija! Če greš k zdravniku, jasno, pričakuješ, da ima izkušnje. Za analizo, kot smo jo izvedli, ne potrebujemo diplom ali doktoratov, ampak pripravljenost na delo. Paradoks je tudi ta, da največji človeški umi, ki so povzročili največje spremembe družbe in ekonomije, niso imeli formalne izobrazbe. Vodila jih je lastna želja po znanju (Einstein, Tesla, brata Wright in drugi). Uspelo jim je razmišljati zunaj uveljavljenih smernic in nazorov. Akademska izobrazba je v resnici kletka, morda celo onemogoča sociološki napredek človeštva. Največji zaviralci ljudskega razvoja so bili vedno čuvarji obstoječih razmer, ki že ob misli, da bi se moralo kaj spremeniti, postanejo napadalni. Trenutna ekonomija je slepa pot, saj ne more obstajati brez velike potrošnje in z neoziranjem na okolje. Njen največji problem je sleparstvo. Samo tako se lahko namreč zasluži veliko denarja. Tu so še nepoštenost in verstva. Ampak največja ovira razvoja smo mi. Čustva so omejena in naučena, da nam preprečujejo resničen vpogled. Vsaka drugačnost nam takoj povzroči bolečine in trpljenje. Zato se moramo naučiti, kako premostiti to težavo, da se bomo kot civilizacija lahko napredovali.«
Več v Jani št.1, 3.1.2012
