Arhiv Štajerskega Tednika

„V soboto smo bili v prvem delu uspešni, v drugem pa več ne, ker je prišla do nas nevihta popolnoma razvita in se ni dalo ničesar narediti. Oblak je iz Celjske kotline pripotoval v polnem razvoju, vetrovi na višini so verjetno pihali čez 200 km/h. Oblak smo obdelovali, a je bil tako velik, da smo lahko šli le ob robovih in še tam nam je toča padla po letalu. Samo dobri usposobljenosti pilotov se je moč zahvaliti, da so iz situacije odnesli živo glavo,“ je dramatično dogajanje na štajerskem nebu opisal Kralj.

Za situacijo, kot je bila sobotna, bi po Kraljevih besedah potrebovali vsaj tri letala in še četrto nad oblakom. „O nujnosti sistemske vzpostavitve protitočne obrambe govorim leta in leta. Narava prehiteva logiko naše politike. Vsaj deset let opozarjam, da se vreme spreminja in da ne bo šlo na boljše, ampak na slabše. Imamo sklepe državnega sveta in komisije za kmetijstvo v državnem zboru v podporo organizaciji sistemske protitočne obrambe, pa se ne zgodi nič.“

»Takšne toče drugje kot v Ameriki doslej še nismo videli«

Darko Kralj ocenjuje, da bi za branjenje celotnega območja države potrebovali tri centre za protitočno obrambo. Tako bi lahko uspešneje obvladali situacije, saj bi lahko takoj začeli oblake posipavati. „Potem imaš možnost nekaj narediti. Ko pride na območje, ki ga branimo, tako ogromna nevihtna gmota, kot je bila v soboto, več ni bilo moč ničesar narediti. Pa še tako hitro se je vse dogajalo, deset minut na celjski strani. Naši so poleteli pravi čas, žal so bili nemočni. Uspešno so sicer ubranili območje Ruš, ker je bil oblak manj zahteven. V spodnjepodravskem koncu smo imeli tornado. Ne enega, trije so bili. Naša stroka takšno neurje imenuje močnejša nevihtna celica, v Ameriki mu rečejo tornado. In tudi takšne toče, kot je padala s teh oblakov, drugje kot v Ameriki še nismo videli. Kje je zdaj naša stroka?“ sprašuje Kralj, ki je tudi povedal, da so polovico ur, ki jim jih plačajo država in občine, že oddelali.

Preberite še ...

Dom · Oglas

Plin – prava energetska rešitev za danes in jutri

Za celotno sezono imajo po pogodbi priznanih 26 ur. „Kaj bo, če se bo to nadaljevalo, ne vem,“ je dodal.

V Hajdošah poškodovanih več kot 100 objektov, v ptujski semenarni bodo preorali posevke

Preberite več v Štajerskem Tedniku