· Portret tedna

Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.

· MARTINOVANJE

KUD Straža in Društvo vinogradnikov Straža sta v dvorani straškega kulturnega doma organizirala tradicionalni Martinov koncert. Predstavili so se člani Veteranske godbe Straža in učenci Glasbene šole Lipičnik. Občinstvo je uvodoma poslušalo Uverturo 1821 Petra Iljiča Čajkovskega, ki jo je zaigrala straška veteranska godba, zatem pa sta voditelja Rafaela in Robert Kren spregovorila o svetniku Martinu in predstavila nastopajoče. Veteranska godba Straža je pod taktirko Uroša Veglja zaigrala še skladbe Čebelice, Po Dunajski cesti in Vesel sem Ribnˊčan, zatem pa je nastopil Polk'n'roll trio iz Glasbene šole Lipičnik. Mladi dijaki Nik s harmoniko, Lovro z bas kitaro in Žiga s kitaro so zaigrali tri skladbe, med njimi je bila tudi Martinova polka.

· Kultura

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

· Kultura

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

· Kultura

Večdnevno martinovanje v osrčju najstarejšega slovenskega mesta se zaključuje. Začeli so v soboto, z odprtjem martinove vinske tržnice in glasbenim programom, vrhunec pa je dogajanje doseglo danes z blagoslovom mošta in imenovanjem nove, že desete vinske kraljice.

· AIDEA podkast #160

V 160. epizodi AIDEA podkasta je bil gost Marcel Štefančič, priznani filmski kritik, publicist in dolgoletni voditelj oddaje Studio City. V pogovoru z voditeljem Klemnom Selakovičem je Štefančič predstavil svoj razgledani in provokativni pogled na razvoj filmov, vpliv digitalnih medijev, prihodnost umetne inteligence ter kompleksnost sodobne družbe. S svojim neponovljivim slogom je Štefančič razmišljal o izzivih današnjega časa in o tem, zakaj je kljub vsemu vedno vredno gledati filme – in to natančno izbranih pet, ki jih priporoča vsem mladim gledalcem.

· GLASBENICA MIRJAM ŠOLAR

Včasih res boli, ker te ni. Preplet glasbe in poezije odpira rane izgube, žalovanja in minljivosti v luči večnosti. Tako je poseben glasbeno – literarni večer naslovila organizatorka Mirjam Šolar, akademska glasbenica, prof. violine, ki prihaja iz Grobelj pri Prekopi. Leta 2020 je zaključila študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno je zaposlena kot učiteljica violine v Glasbeni šoli Litija - Šmartno, deluje pa tudi kot samozaposlena v kulturi. Kot pedagoginja vodi glasbene urice za otroke v vrtcu, kot violinistka pa igra v različnih zasedbah in se loteva lastnih projektov.

· Duh in materija

V Hiši kulture v Pivki so odprli razstavo Impulz, na kateri Boštjan Kavčič predstavlja del zaokroženega kiparskega opusa z naslovom ORGanizmi, ki nastaja od leta 2002 in trenutno vključuje 119 skulptur, predvsem v kamnu. Dela odražajo umetnikov pogled na svet, kjer sta duh in materija neločljiva celota.

· Kultura

Martinovo je največji praznik rodovitne jeseni, je čas, ko se mošt simbolično spremeni v vino, je priložnost, ki povezuje ljudi v veselju, spoštovanju do narave in dela vinogradnikov. Častilcev sv. Martina v Halozah se zdi, da je iz leta v leto več, vsi pa v en glas zatrjujejo, da je martinovo praznik – praznik druženja in dobre volje. Ob tej priložnosti so številni izrekli tudi iskrene priprošnje sv. Martinu med šaljivimi krsti mošta. Tako so priprošnjika Martina prosili, da jih reši suhega grla, praznega soda, kislega vina, slabih politikov (ta priprošnja je bila še posebej goreča) in težkega dela.

· Kultura

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

· Kultura

Agatini dnevi, ki trajajo od konca septembra do konca oktobra, so priložnost za raziskovanje lokalne zgodovine in umetnosti

· Martinovo

Društvo vinogradnikov Studenec je včeraj pripravilo 23. martinovanje na Studencu.