Najraje ne spremljam vesti, ker me samo spravijo v slabo voljo. Te pa vseeno pridejo do mene in vidim, da povsod naraščata norost in živčna vojna. To mi že načenja živce. Ne bom ocenjevala, kdo je v tem svetu večji norec, me pa vse bolj skrbi, da bo nekje počilo. Nekje sem prebrala dobro izjavo: »Ne vemo, s čim se bodo bojevali v tretji svetovni vojni – vemo pa, da se bodo v četrti s kamni.« In prav to me skrbi. Vem, da ste se v vašem projektu že poglabljali v vprašanje radiacije (očitno imate dober občutek za aktualne teme). Zdaj ko so vrtovi polni in nam je vse tako lepo obrodilo, me je groza samo pomisliti, da bi bilo čez noč to lahko kontaminirano. Če bo kakšen Korejec, Kitajec, Rus ali Američan izgubil živce in »pritisnil na gumb«, me zanima, koliko se bo to poznalo pri nas. Ali je radiacija neizogibna ali smo na srečo dovolj daleč? In če se zgodi takšen črni scenarij, kako lahko zavarujemo sebe, vrt, zaloge hrane?

Lejla iz Novega mesta

Se strinjam z vami, da planet postaja vse bolj podoben sodu smodnika, veliki voditelji pa se igrajo z vžigalicami. Najhujše od vsega je to, da sistem, ki ne ve, kako bi odpravil težave, ki jih je sam ustvaril, na koncu vidi edino rešitev, da zakuha še večje težave. Kar koli se bo zgodilo, bomo ljudje znova prepuščeni sebi in svoji zdravi pameti. Tudi nam v projektu Skupaj za zdravje človeka in narave vse večje tveganje pred kontaminacijo z radioaktivnimi snovmi ni dalo miru. Zato smo se poglobili v naravne rešitve, ki jih imamo na voljo tudi na tem »nebodigatreba« področju.

Evropa najbolj ogrožena?

Verjamem, da so oči sveta zdaj najbolj usmerjene v Korejski polotok. Zelo malo ljudi pa se zaveda, da po ocenah strokovnjakov večja nevarnost tiktaka dobesedno pred našim pragom. Znanstveniki nemškega Inštituta Maxa Plancka so namreč izračunali, da so največja nevarnost za jedrsko katastrofo zastarele jedrske elektrarne. Tretjina evropskih nukleark je namreč starejša od 30 let, več kot 20 pa jih imamo v bližini – bliže, kot smo imeli Černobil. Povrhu pa so isti znanstveniki izračunali, da lahko pričakujemo po eno nesrečo obsega nesreče v Černobilu vsakih 35 let. Vas zanima, koliko je minilo od černobilske nesreče? 37 let! Torej nova katastrofa po njihovih izračunih že zamuja!

Ne glede na to, ali bo prej odpovedala tehnika ali ljudska pamet, radiacija postaja vse bolj prisotno tveganje, s katerim bo treba znati živeti.

Koliko jedrskih bomb lahko prenesemo?

Kljub razorožitvam ima svet še vedno nekaj več kot 10.000 atomskih bomb, od tega je aktivno oboroženih približno 4000. Ena odvržena bomba še ne prinese konca sveta, lahko pa sproži spopade širših razsežnosti, v katere je hitro mogoče potegniti veliko igralcev.

Koliko daleč zanese posledice, je zelo težko oceniti. Znanstveniki radi ustvarjajo teoretične modele, ti pa v praksi pogosto ne držijo. Tako so ob nesreči v Černobilu nekatera mesta, oddaljena sto kilometrov od poškodovane elektrarne, na koncu dobila manj radioaktivnih delcev od Slovenije ali Skandinavije, ki sta oddaljeni več kot 1500 kilometrov. Tako kot k nam občasno zanese saharski pesek na vrtove, lahko zanese še marsikaj drugega.

In kaj če?

Ta članek je prekratek, da bi vam podala natančna navodila, kaj vse lahko storimo v primeru, če se kaj takega zgodi. Natančne napotke lahko preberete v priročniku Naravne rešitve za radiacijo, ki ga lahko tudi prelistate na shop.zazdravje.net.

Če ne bo treščilo dobesedno nad našimi glavami, potem se nam ne bo treba bati tako imenovanega gama sevanja – lahko pa nas z radioaktivnim prahom, ki ga bodo raznašali oblaki, doletijo predvsem alfa in beta delci. Ti nimajo velike predirne moči. Alfa delci ne morejo prebiti niti papirja, beta delci pa lahko poškodujejo kožo in izzovejo opekline, lahko pa se pred njimi zavarujemo z oblačili, ki so vodoneprepustna.

Prava težava se začne, ko takšni delci z vodo in hrano pridejo v telo. Če se to zgodi, bodo lahko počasi ustvarjali razdejanje v naših celicah. Zato je eden izmed najbolj koristnih ukrepov storiti vse, kar je v naši moči, da zavarujemo vodo, tla in zaloge hrane, ki jih bomo uživali v obdobju nekaj mesecev.

Zaščita tal

V osnovi je to zelo preprost ukrep, le vedeti je treba, kaj se dogaja, in pravočasno ukrepati. Če boste vrt prekrili s plastično folijo (najbolje je na zalogi imeti folijo, odporno proti UV-žarkom, ki nam lahko služi tudi v druge namene), se bodo radioaktivni delci v nekaj dneh usedli in jih od tam lahko speremo ali skupaj s folijo odstranimo. Tla bodo ostala varna pred alfa in beta delci in pridelek bo v večini primerov neoporečen.

Če bi ta ukrep zamudili, nas čaka težje delo. Vse, kar je nad tlemi, bo takoj neuporabno, korenovke pa bodo (če ne bo obilnega dežja) še vedno užitne in nekontaminirane. Radioaktivne delce, ki bodo na površini tal, lahko ujamemo tako, da nekaj vrhnjih centimetrov prsti odstranimo. Čim dlje čakamo, tem globlje bo treba poseči.

Če zaščite ne bi mogli izvesti, je najbolje, da si pomagamo z rastlinami, ki nase vežejo velike količine radioaktivnih snovi in zato pospešeno čistijo tla. Najhitreje bomo tla očistili tako, da zasejemo konopljo, sončnice, ogrščico, hren, osate ... Te rastline posrkajo veliko radioaktivnih snovi, potem pa jih moramo izpuliti in varno odstraniti. Seveda čiščenje s pomočjo rastlin zahteva vsaj eno sezono, zato bodo v tem času tla neprimerna za pridelavo.

Radiacija bo povzročila manj težav v živih tleh, v katerih je veliko koristnih mikroorganizmov, kajti ti imajo na voljo »skrito orožje« za nevtraliziranje težkih kovin in radioaktivnih snovi. Čim bolj kisla in zbita so tla, tem več radioaktivnih snovi se bo v njih zadrževalo. Zato se vam v vsakem primeru obrestuje, če obvladate izdelavo kakovostnih kompostov, izdelujete vermikompostni čaj ter uporabljate efektivne mikroorganizme ali biodinamične preparate. Naložba v krepitev »črevesne flore« tal vedno prinaša dobičke!

Zaščita živil

Američani te dni pospešeno kupujejo konzerve z mesninami in preživetvene pakete. Ljudje na splošno menijo, da je najkoristneje shranjevati konzervirano hrano, paštete, mesne izdelke in energijske ploščice. Pa je to res najboljša izbira? Sestavni del atomskih testov, ki so jih velesile izvajale v letih od 1954 do 1992, je bilo tudi merjenje učinkov sevanja na živila, materiale, živali ... (verjetno tudi na ljudi). Če živila niso bila umaknjena pod zemljo ali za dovolj debelimi zidovi, je bilo največ sevanja izmerjenega v mesnih in suhomesnatih živilih. Čim več soli je vsebovalo živilo, tem bolj je bilo obremenjeno. Močno kontaminirani so bili tudi ptiči, ribe in vodne živali, ki so bili izpostavljeni sevanju.

Zanimiv podatek je, da so nasičene maščobe (maslo, mast, kokosova maščoba) sprejele zelo malo sevanja. Dobro so se odrezali tudi suhi sadeži in jedrca. Če primerjamo hranilno vrednost, količino koristnih snovi in biofotone, ki jih celice potrebujejo, je zagotovo najbolj priporočljivo poskrbeti za zaloge dobrih maščob, semen in jedrc. Slednja lahko kalimo in s tem dobimo vsa potrebna hranila.

Znanstvenike je najbolj presenetilo, da so najmanj sevanja vsrkala jajca. Celo tistim v gnezdih ptičev na poskusnih območjih niso namerili prevelike kontaminacije. Mogoče je znanstvenike to presenetilo, Alfred Vogel pa je o tem pisal že pred 50 leti. Že takrat je namreč vedel, da prav kalcij preprečuje, da bi celice vsrkale škodljiva sevanja. Če ga imajo rastline dovolj na voljo, bodo manj dovzetne za radioaktivno kontaminacijo. Enako velja tudi za človeka. Zato je odlično izkoristiti konec poletja in si pripraviti naravni pripravek s koprivami in jajčnimi lupinami, ki smo ga na teh straneh že predstavili. Koristil vam bo v vsakem primeru, saj preprečuje izgubo kostne in mišične mase, razkisa telo in preprečuje kronična vnetja.

Če ste ga zamudili, lahko ta prispevek (z naslovom So tla polna strupov?) najdete tudi na spletni strani revijazarja.si.

Zaščita vode

Najboljše mesto za hranjenje vode so podzemni rezervoarji. Tudi tisti nad tlemi bodo uporabni, vendar le pod pogojem, da so pokriti in da jih lahko odklopite od žlebov ob morebitnem radioaktivnem dežju. Kdor bo imel dovolj čiste in neoporečne vode, bo v veliko boljšem položaju, saj bo lahko z vodo dekontaminiral sebe in svoje okolje, s pitjem pa v telo ne bo vnašal alfa in beta delcev.

Ne pozabite, da tudi živali potrebujejo neoporečno vodo, sicer bodo alfa in beta delci, ki jih bodo živali zaužile, prej ali pozneje končali na naših krožnikih (z mlekom, jajci, mesom ...). Če bi se znašli kje, kjer nimate na voljo svojih zalog, je treba vedeti, da bodo najboljši viri vode izviri, ki pritekajo na površino iz večjih globin. Teh imamo na srečo v Sloveniji veliko in smo zato na veliko boljšem od marsikatere države. Površinske vode bodo najbolj onesnažene in se jim bo treba izogibati.

Hitra dekontaminacija

Če bi se zgodilo, da hrane niste mogli zavarovati, da vas ni bilo doma, da bi zavarovali tla, in da vas je ob vsem tem še ujel radioaktivni dež, potem je treba vedeti, kako čim prej radioaktivne snovi izločiti iz telesa. Odločilnih je prvih 48 ur, ko še niso nastale trajne poškodbe v celicah in naša »notranja servisna služba« še vedno veliko postori, da prepreči oksidativne poškodbe, ki jih povzročijo radioaktivni delci.

Za dekontaminacijo telesa je treba zavreči vsa oblačila in se temeljito oprhati. Kožo po možnosti namažite z oljem šentjanževke, ognjičevo kremo ali (če teh nimate) s kakovostno nasičeno maščobo, ki bo okrepila poškodovane celične membrane.

Odlični lovilec radioaktivnih snovi je čisti aktivirani zeolit – tega so uporabljali tudi v Černobilu in Fukušimi. Zeolit kelatinira težke kovine, cezij, stroncij, uran in druge nevarne snovi, jih veže nase in potem odvede iz telesa. Čist in aktiviran zeolit uporabljamo 1–2,5 grama na dan v normalnih okoliščinah, v izrednih pa ta odmerek nekajkrat povečamo. Lahko ga uporabimo kot obkladek, da dekontaminiramo kožo, ali ga uživamo z vodo, da dekontaminiramo telo. Če ga damo v vodo pred zaužitjem, jo bomo s tem v veliki meri očistili. Pustimo ga stati vsaj pol ure in potem vodo precedimo.

Z zeolitom so uspešno dekontaminirali tudi obsevane predmete in prostore. Nanesli so ga v obliki ometa, da je vsrkal radioaktivne snov, potem pa so ga odstranili. Če nimate na voljo zeolita, vse našteto, le da v manjši meri, dosežete tudi s čisto glino. Natančne postopke preberite v omenjenem priročniku.

Za takšne nebodijihtreba primere je dobro imeti na zalogi tudi dodatne zaloge koristnih prehranskih dopolnil. Med najkoristnejše spadajo naravni viri joda (npr. alga kelp), kalijev orotat, kalcij in magnezij.

Prednosti kalija

Kalij uspešno preprečuje vezavo radioaktivnega cezija, zato so nam povečani odmerki lahko v veliko korist, če bi bili izpostavljeni radioaktivnim sevanjem. Prehranska dopolnila s kalijem so na trgu dostopna v obliki kalijevega citrata, kalijevega glukonata, kalijevega bikarbonata ali kalijevega orotata. Če lahko izbirate, je za dekontaminiranje najbolje uporabiti orotat.

Če nimate koncentriranih pripravkov, si lahko pomagate tudi s povečanim vnosom živil, bogatih s kalijem. Na vrhu seznama so posušeni paradižniki (3400 mg/100 g), posušene marelice (1162 mg/100 g), ena banana ga vsebuje 420 mg ... Kalija je veliko tudi v slivah, melonah, hruškah, jagodah, papaji, lubenicah in v vseh užitnih cvetovih. Priporočeni dnevni odmerki so 2000–4000 mg, v primeru izrednih okoliščin pa je treba to količino povečati.

Prednosti kalcija in magnezija

Če gojite paradižnike, potem veste, da že kratko pomanjkanje kalcija povzroči gnilobo plodov in kašasto strukturo. Podobno se lahko dogaja tudi v naših celicah, če je moten priliv kalcija in magnezija. Če imamo dovolj kalcija in magnezija in če sta ta dva elementa v pravilnem razmerju 2 : 1, bo naša »servisna služba« v celicah dobro delovala. Sodobne raziskave namreč potrjujejo, da kalcij in magnezij preprečujeta, da bi se radioaktivne snovi vezale na DNK v celicah in jo tako poškodovale. Dr. Paul Ellis opozarja, da igrajo ioni magnezija zelo pomembno vlogo pri pravilnem delovanju proteinov, ki so odgovorni za sprotna popravila in vzdrževanje DNK.

Najkoristnejša živila

Radiacija ima močno levosučno valovanje, tega pa v veliki meri lahko nevtraliziramo z desnosučnimi mlečnimi kislinami. Prav iz tega razloga so Rusi svoje prizadete zdravili s kefirjem, sirotko, kislim zeljem in repo. Na Japonskem so prizadetim po Hirošimi in nedavno tudi po Fukušimi pomagali s pasto miso, tempehom in fermentirano zelenjavo.

Nasploh vam bo telo hvaležno, če povečate vnos fermentiranih izdelkov, zato je to najboljša oblika shranjevanja zelja, repe, pese, korenčka, paprike, kumaric in drugih pridelkov, ki jih zdaj pobiramo.

Za preprečevanje močnih oksidativnih učinkov radioaktivnih snovi pa si lahko pomagamo tudi z začimbami, ki dokazano ščitijo pred radioaktivnim sevanjem. Na tem seznamu je kar nekaj začimbnic: bazilika, črna kumina, drobnjak, galgant, gorčična semena, hren, ingver, kapre, kardamom, kumin, kurkuma, pelin, peteršilj, poprova meta, rožmarin, sivka, timijan, vanilja, zelena, žajbelj in še nekatere druge. Natančne napotke in recepte najdete v že omenjenem priročniku.

Nepričakovane moči čežane!

Kdo bi si mislil, da je lahko jabolčna čežana v takšno pomoč pri odpravljanju posledic radiacije! Čežano so testirali pri odpravljanju posledic černobilske katastrofe. Pektin iz čežane namreč nase veže težke kovine in radioaktivne snovi. Po enomesečnem rednem uživanju čežane so pri černobilskih otrocih izmerili za 62 odstotkov manjšo obremenitev z radioaktivnim stroncijem in cezijem; pri skupini, ki je enako obdobje uživala le neoporečno hrano, pa se je v tem obdobju raven cezija znižala le za 14 odstotkov. Torej naj vam nobeno jabolko, ki te dni pade z dreves, ne uide. Nesnage, ki bi jo bilo dobro počistiti iz naših telesih, je iz dneva v dan več, zato bo pektin imel kaj početi, tudi če ne nastanejo katastrofe večjih razsežnosti.

Odličen vir pektina so tudi kutine, breskve, pomaranče, grenivke, marelice ...