
Vlomil v župnišče, med begom kradel iz frizerskega salona in avtomobila
Policisti so ga prijeli še isti dan, sledi kazenska ovadba.
Policisti so ga prijeli še isti dan, sledi kazenska ovadba.
Policisti Postaje prometne policije Celje so v petek zvečer obravnavali tri hujše prekoračitve hitrosti.
Taborski ljubiteljski likovniki pod okriljem svoje likovne sekcije ustvarjajo že dve desetletje. V teh letih so sami in v sodelovanju s polzelskimi likovnimi kolegi pripravili vrsto razstav. Med odmevnejše sodi tista ob občinskem prazniku, ki si jo zaradi niza spremljajočih dogodkov v času Šentjurskega sejma konec aprila ogleda množica ljudi. Letos je ta zaradi odpovedanega tradicionalnega dogajanja nekoliko skromnejša.
Župnijska karitas Polzela letos obeležuje trideset let. Če smo povsem natančni, bi morali k temu prišteti še nekaj mesecev. Polzelski prostovoljci so se namreč prvič neformalno povezali že v času katastrofalnih jesenskih poplav leta 1990 in tlakovali zametke humanitarne organizacije, ki se je le nekaj mesecev kasneje izkazala kot odločilna pri zagotavljanju pomoči v času begunske krize. Odjemalci in oblika pomoči so se v teh treh desetletjih nekoliko spreminjali, a duša in srce polzelske Karitas ostajata ista. To sta zakonca Blaž in Zdenka Jelen, ki sta že od začetka gonilo te krščanske oblike pomoči na Polzeli.
Balet je bil za deklico, ki ni bila nikoli pri miru, najprej prostočasna dejavnost. Nikoli si ni mislila, da bo prišla tako daleč, kot je. Čez dva meseca bo namreč končala študij te plesne zvrsti na priznani akademiji v Budimpešti. Dejala je, da se na kratko ne da opisati občutka, ko se prižgejo luči in ko se dvigne zastor. »Takrat čutim neučakanost, stres, nedvomno tudi veselje in neizmeren užitek. To je nekaj neverjetnega. Zavedam se, da imam le eno priložnost, in želim dati vse od sebe. Ko me občinstvo nagradi z aplavzom, je res čudovito.«
Na digitalnem ustanovnem kongresu je danes zaživela Stranka zelenih dejanj (Z.DEJ). Njeno vodenje je pričakovano prevzel njen pobudnik, nekdanji okoljski minister Jure Leben.
Nekdanji okoljski minister je v času politične abstinence spoznal, da je varovanje okolja res njegova strast, dobil je nov zagon in veselje do dela. Je človek akcije, zato ne more ostati v pasivnem mehurčku, temveč je pripravljen stopiti v prve vrste in prejemati udarce. Verjame v dialog z nevladniki, novo generacijo in zelena dejanja.
V razstavnih prostorih Galerije Kvartirne hiše je na ogled sklop likovnih del slikarja Dušana Fišerja (1962) s skupnim naslovom DEEP BLACK (globoka črna/globoka črnina). Likovnim delom, nastalih v zadnjih šestih letih (lahko bi jih označili kot dela v nastajanju), je skupno izhodišče avtorjeva globoka ustvarjalna kriza in zametki iskanja poti iz nje.
Uršula Skornšek je predstavnica mlajše generacije slovenskih akademskih slikark, ki se zvedavo in dosledno umešča v slovensko likovno sceno. Leta 1988 rojena Savinjčanka, ki prihaja iz Mozirja, je že od najstniških let ustvarjalno tesno povezana s sosednjo Šaleško dolino. Kot strokovna sodelavka že več let sodeluje s Festivalom Velenje, hkrati je dejavna članica Kulturno-umetniškega društva Koncentrat, ki združuje študente in mlade diplomirance s področja različnih kreativnih praks. Marca je v Mestni galeriji Šoštanj prvič na ogled postavila oba pola lastne ustvarjalnosti, izdelke slikarske in grafične tehnike in prav zaradi tega je razstavo naslovila Med dvema svetovoma. Kot je razkrila v pogovoru, pa likovna umetnost ni njena edina ljubezen. Navdušuje se namreč tudi nad arheologijo in umetnostno zgodovino.
Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc je v začetku tedna na delovnem obisku gostila ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja in župana Mestne občine Velenje Petra Dermola. Predstavila jima je nujno potreben projekt obnove in dozidave sedanjega doma. Ob koncu srečanja so vsi trije podpisali sporazum in tako potrdili, da je gradnja infrastrukture za inštitucionalno varstvo starejših na območju velenjske občine skupen interes tako lokalne skupnosti kot tudi države.
Pred 12 leti je bilo ustanovljeno Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja, ki povezuje 75 kmetij na območju Haloz. Kot je povedal predsednik Franc Cep, je njihov glavni namen sodelovanje, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter osveščanje članov o možnostih pridobivanja sredstev za kmetovanje na tako strmih območjih. Po oceni Cepa je kmetovalcev, ki še ostajajo v teh krajih, iz leta v leto manj.
Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je občinsko upravo pooblastil za pogajanja o nakupu sto odstotnega deleža dvorca Jelšingrad. Občina želi edini orientalski dvorec v Sloveniji rešiti pred popolnim propadom. »Poskrbeli bi radi za najnujnejša obnovitvena dela, podprli bi orientalske strope, stavbo zaščitili pred vandalizmom in očistili okolico,« je povedal župan Matija Čakš. Dodal je, da bo občina denar za nakup dvorca zagotovila z rebalansom proračuna, o katerem naj bi občinski svet odločal julija.
Okrožno sodišče v Celju je po poročanju Radia Celje za 21. maj in 15. junij razpisalo predobravnavne naroke zaradi poslovnih malverzacij v Termoelektrarni Šoštanj. Obtoženi z nekdanjim direktorjem Urošem Rotnikom na čelu bodo končno dobili priložnost, da se izjasnijo glede očitkov.
V Gledališču Celje so se kljub skrajno strogim in neživljenjskim ukrepom, ki trenutno dovoljujejo uprizarjanje predstav za obiskovalce, odločili, da gledališče zanje tudi odprejo in omogočijo ogled predstav. Pa čeprav le za dva gledalca v dvorani. Kar po eni strani dokazuje, kako zelo si v celjskem poklicnem gledališkem ansamblu po toliko mesecih zaprtja gledališča za obiskovalce želijo igrati pred občinstvom. Po drugi strani pa želijo opozoriti na absurdnost takšnih ukrepov, ki so pravzaprav antipropaganda za gledališko umetnost.
Potem ko se je po marčevski okrogli mizi na temo obnove cerkve Janeza Krstnika v Žički kartuziji vnela precej vroča razprava o tem, kakšna bi bila najprimernejša streha, ki bi obvarovala cerkev pred nadaljnjim propadanjem, se očitno razdvojeni strani še nista povsem poenotili. Na zadnjem sestanku pri kulturnem ministru Vasku Simonitiju so se vpleteni dogovorili, da se bo prenova nadaljevala v skladu z dosedanjo dokumentacijo in veljavnim gradbenim dovoljenjem, v okviru katerega je treba najti možnost za tehnično poenostavitev prenove strehe. Kaj točno to pomeni in kdaj bodo lahko z izbranim izvajalcem podpisali pogodbo, tudi v občini še ne vedo.
Po več letih čakanja so na Frankolovem vendarle dočakali nov vrtec. Gradnjo tega modernega in nizkoenergetskega objekta so spremljali številni zapleti, posledično so izvajalci dela končali z nekajmesečno zamudo. A zdaj, ko je vrtec predan namenu in se iz igralnic že sliši otroški smeh, so težave v večini pozabljene. Kot pravi vojniški župan Branko Petre, je zdaj čas za veselje. Tega je bilo na Frankolovem obilo tudi na dan, ko je vrtec pod svojo streho prvič sprejel malčke.
Kar 3,48 milijona evrov državnega in evropskega sofinanciranja bo Občina Šentjur prejela za komunalno urejanje industrijske cone Šentjur jug – 3. Še približno 400 tisoč evrov bo zagotovila sama.
Otroško igrišče z učilnico na prostem pri Osnovni šoli Frana Kranjca in enoti Hribček Vrtca Anice Černejeve je bilo urejeno že v letu 2019, vendar ga otroci zaradi ukrepov za zajezitev epidemije doslej niso mogli uporabljati. Z današnjo otvoritvijo jim je na voljo.