· Slovenija

Nik Slemenšek je na čelu celjskih dijakov že tretje leto. Je predsednik in hkrati tudi pobudnik Dijaške skupnosti Celje, pod okrilje katere spada približno deset tisoč dijakov iz celotne regije. Že od začetka delovanja si prizadeva za tesno sodelovanje in povezovanje med dijaki in šolami. Le tako so lahko po njegovem mnenju dijaki še bolj slišani in enakovredni sogovorniki tako v šolskem, kot v lokalnem okolju. Nadvse prijeten sogovornik, ki besede izbira zelo premišljeno in odločno, je pogosto v ospredju tudi, ko v skupnosti javno zastopa interese celjskih dijakov. V začetku šolskega leta je tako javno opozarjal na težave z avtobusnimi prevozi, močno si prizadeva tudi za izboljšanje varnosti v celjskih šolah in dijaških domovih, prav tako za posodobitev šolskega sistema, ki je po njegovem mnenju v nekaterih pogledih nekoliko zastarel. Želi si, da bi mladi imeli še več priložnosti za dejavno udejstvovanje, hkrati bi bili gonilno sprememb v lokalnem okolju.

Za približno 122.400 učencev in dijakov iz vzhodne Slovenije se danes začenjajo zimske počitnice. Pred njimi je teden dni zimskega veselja, v katerem jih čaka pester počitniški program številnih društev in organizacij.

· Slovenija

Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina je prvi februarski petek v tamkajšnji knjižnici predstavilo knjigo Od vode do kristala. Med knjižnimi platnicami je zbranih 508 razglednic in starih fotografij s komentarji, ki osvetljujejo zgodovino tega zdraviliškega mesta. Za to knjižni delo je zaslužen zbiratelj Marko Karlin, ki hrani verjetno največjo zbirko razglednic Rogaške Slatine, njegovega rojstnega kraja.  

Na slovenskih smučiščih je letošnja zimska sezona za zdaj povečini podobna lanski. Pesti jih pomanjkanje naravnega snega, zato se pred zimskimi počitnicami, ki se začenjajo ta konec tedna, veselijo napovedane ohladitve. Ta naj bi marsikje prinesla tudi težko pričakovano snežno pošiljko.

Pretekli četrtek je v Knežjem dvoru Pokrajinski muzej Celje odprl del stalne arheološke razstave Savinja. Ta je drugi del arheološke razstave Od šivanke do zvezd in predstavlja arheološko najdišče te celjske reke. Razstava prikazuje njeno bogato arheološko dediščino, v kateri tako arheologi kot amaterski iskalci že desetletja odkrivajo drobne kovinske predmete, so pojasnili v celjskem muzeju.

· Slovenija

  Koliko hudega lahko človek stori sočloveku v imenu skrajnih prepričanj in želje po nadvladi ... Takšne misli so me prežemale, ko sem zapuščala svetel in prijeten dom 88-letne Vide Bolko iz Dramelj v občini Šentjur. Nemci so jo kot šestletno deklico, ki si je najbolj na svetu želela varen objem svoje mame, sredi noči iztrgali iz družinskega okolja. Tri leta je preživela v neznanih krajih med neznanimi ljudmi, ki so v tujem jeziku malim nič krivim glavam nenehno ukazovali, jih žalili in ustrahovali. »Bila sem zelo prestrašen otrok,« pove gospa, ki je zaradi silne bolečine vse tragične dogodke skozi življenje skušala nekako odmisliti. Na prelomu leta je svoje spomine obudila na pogovornem večeru, ki ga je organizirala drameljska krajevna organizacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Čeprav je obujanje dogodkov iz otroštva zanjo zelo težko, je privolila tudi v pogovor za Novi tednik. »Kar oglasite se, saj je prav, da ljudje slišijo to zgodbo,« je dejala po nekajminutnem razmisleku.  

· Slovenija

Statistični urad Slovenije je pretekli teden na svoji Facebookovi strani objavil novičko, da je Celje zdaj »po številu prebivalstva četrto največje naselje v Sloveniji«. Čeprav znamo Celjani in Celjanke kar kritično gledati na knežje mesto, se je pod zapisom statističnega urada znašlo ogromno zapisov ponosnih Celjanov, ki imajo svoje mesto radi. Marsikoga pa je nekoliko zbodel zapis statističnega urada, da naj bi Kranj po številu prebivalstva »prilezel« na tretje mesto na račun 75 prebivalcev. Za toliko naj bi lani namreč Kranj imel več prebivalcev kot Celje. 

· Slovenija

Z zbranim denarjem bodo pomagali otrokom iz socialno šibkejših družin

· Slovenija

Da je pravilo, da morajo krajani Planine pri Sevnici, ki živijo ob nekategoriziranih cestah, sami skrbeti za čiščenje snega, zastarelo, opozarjata prebivalca Podloga pri Bohorju. »Ljudje smo vedno starejši in teh nalog ne moramo več sami opravljati. Ponekod starejši krajani umirajo, doma ostajajo le ženske, če pride do snežnih padavin, so odvisni od pomoči sosedov, sicer pa je dostop do njihovih domov nemogoč. Če bi kje prišlo do požara, tudi gasilci ne bi mogli priti do hiš,« pravita. Pozivata, da naj se krajevna skupnosti, ki je ena najvišje ležečih v občini Šentjur, dogovori s pogodbenikom, ki bi izvajal zimsko službo. Krajevna skupnost odgovarja, da tamkajšnji proračun take ureditve ne omogoča. »Smo ena najbolj razvejanih KS. Če bi imeli pogodbenika, bi to bistveno preseglo sredstva, ki jih imamo na voljo. Zaradi tega bi se morali odpovedati vsem naložbam v posodobitev cest,« pojasnjuje tajnik KS Martin Luskar.  

Dolenjski ansambel Firbci se je na svoj način poslovil od tragično preminulih rudarjev.

Slovencem gore veliko pomenijo. Kar 400 tisoč se nas vsako leto odpravi tja. Zakaj imamo tako radi gorski svet?

· Slovenija

Pravoslavci 19. januarja praznujejo bogojavljenje, ki bi mu lahko rekli tudi oznanjenje. Verniki obletnice Jezusovega krsta v reki Jordan obeležijo s plavanjem do križa. Tradicija jih uči, da bo tisti, ki bo prvi priplaval do križa, imel srečo vse leto.

Na kraju nesreče v Premogovniku Velenje je že od ponedeljka tudi rudarski inšpektor.

V Velenju so se že zjutraj mudili predstavniki vlade, na čelu s predsednikom Robertom Golobom.

· Slovenija

V galeriji Zgodovinskega arhiva Celje so v začetku lanskega decembra premierno odprli razstavo in predstavili katalog Dekade: štirideseta 1940-1949 @Celje. Tako razstava kot katalog sta razdeljena v več vsebinskih sklopov, ki obravnavajo upravo, pravosodje, množične organizacije, gospodarstvo, vzgojo in izobraževanje, zdravstvo, kulturo in šport v tem obdobju. Katalog sta uredila direktor celjskega zgodovinskega arhiva Borut Batagelj in Aleksander Žižek, so zapisali v Zgodovinskem arhivu Celje.

· Slovenija

Minulo leto je bilo za občine Spodnje Savinjske doline nekoliko mirnejše kot leto prej. Še vedno so bila v ospredju obnovitvena dela po ujmi avgusta 2023, prav tako je direkcija za vode začela tudi s petletno obnovo vodotokov. Vzporedno s tem so občine nadaljevale z delom na prej načrtovanih projektih. V zahodnem delu Žalca so tako v začetku minulega leta svojemu namenu uradno predali 9-oddelčni vrtec, jeseni je prve kolesarje sprejela nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem, na mednarodni dan starejših so nove prostore v prizidku k polzelskemu domu upokojencev dobili tudi tamkajšnji stanovalci. Nekateri večji projekti se bodo medtem nadaljevali tudi v tem letu, ko se bodo športni navdušenci med drugim razveselili novih rekreacijskih površin v Rakovljah. V Spodnji Savinjski dolini pa ob tem načrtujejo tudi podjetniški inkubator.

V veselem decembru, ko praznično rajanje zajame vso državo, je v praznične luči ovita tudi Dobrna. V kraju, ki slovi predvsem po svoji najstarejši zdraviliški tradiciji pri nas, se lahko ob lepo okrašenem parku in okrašenem stopnišču do župnijske cerkve, kjer najdemo tudi velik adventni venec, pohvalijo tudi z najvišje osvetljeno sekvojo v državi, ki stoji pri vili Higiea. V paviljonu na ribniku v Lokovini so minuli konec tedna prav tako odprli tudi tradicionalne jaslice na vodi, okoli njih lahko obiskovalci tudi letos občudujejo 12 plavajočih venčkov.