Jutri, v soboto, goduje zavetnik Celja sv. Maksimilijan Celjski. Zavod Celeia Celje, Mestna občina Celje, Pokrajinski muzej Celje ter Turistično in kulturno društvo Celje bodo ob tej priložnosti z lokalnimi društvi, ustvarjalci in mestnimi ponudniki v starem mestnem jedru pripravili pester program za obiskovalce. (SŠol, foto: Robi Valenti)
Mestna občina Celje je v sodelovanju z Direkcijo RS za vode pred dnevi začela urejati odsek vodotoka Potok XI, ki teče skozi naselji Trnovlje pri Celju in Leskovec. Zaradi naloženega materiala, grmovne in drevesne zarasti je pretočnost vodotoka močno ovirana, poslabšujejo pa jo še dotrajani hidravlično neustrezni prepusti. Takšno trenutno stanje povečuje poplavno ogroženost bližnjih objektov in zemljišč, zato je sanacija nujna. (SŠol, foto: Nivo EKO, MOC)
23. oktobra bo javna dražba za nakup zbirke grafičnih listov švicarskega zbiratelja Kurta Müllerja, ki jih je kot znak zahvale zapustil Zdravilišču Rogaška v stečaju. Gre za še skoraj edino premoženje omenjene družbe v stečaju. Kot ugotavljajo na občini, stečajna upraviteljica namreč prodaja le še eno kosilnico. Ločitveni upnik Slovenski državni holding bo na omenjeni dražbi zbirko kupil oz. prevzel za predvidoma 565 tisoč evrov. Če ne bo drugega kupca, to pomeni, da bo zbirka tudi v prihodnje v celoti ostala v Aninem dvoru. Tam je namreč občina zanjo že pred leti zagotovila prostor za hrambo in razstavljanje.
V ozadju sistema se bije boj za boljše razmere na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Znano je, da je teh otrok vedno več. Na površje prihajajo informacije, da so šole v grozljivi prostorski in kadrovski stiski. Ponekod v učilnice spreminjajo tudi domske spalnice in jedilnice. Nekatere šole sploh ne morejo sprejeti učencev, ki jih k njim usmeri Zavod RS za šolstvo. Ta vodi vse postopke usmerjanja v skladu s pristojno zakonodajo. Komisija na podlagi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami za vsakega otroka presodi, kateri program je zanj najustreznejši. Pri tem upošteva, katere prilagoditve in kakšno dodatno strokovno pomoč, pripomočke otrok potrebuje. Zavod za šolstvo nato pred izdajo odločbe o usmeritvi preveri, katera šola izpolnjuje pogoje za sprejem otroka. Praviloma je to najbližja šola otrokovemu prebivališču. Toda šole, ker so v prostorski in kadrovski stiski, nekatere otroke tudi zavračajo. Kako je to mogoče? (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)
V občini Vojnik bo praznovanje občinskega praznika letos še posebej slovesno. Obeležili bodo namreč 30 let od ustanovitve občine. Da je bila tedanja odločitev, da Vojnik stopi na samostojno pot, absolutno prava, je prepričan župan Branko Petre in meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. Ponosen je na svoje občane, ki so v občini največje bogastvo. S svojim delom in prizadevanji za še višjo raven kakovosti življenja so se še posebej izkazali letošnji občinski nagrajenci, ki se jim bo župan s podelitvijo občinskih prizanj zahvalil na nocojšnji osrednji občinski slovesnosti. »Tako kot je raznoliko njihovo delovanje, tako je raznolika in pestra tudi skupnost. In prav ta pestrost daje občini posebno žlahtnost,« poudarja Branko Petre. V pogovoru izpostavlja številne projekte in dosežke občine, pri tem pa ne skriva težav, ki pestijo občane in s katerimi se sooča sam.
Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Že cel mesec je v občini širok nabor dogodkov in prireditev, ki se bodo nadaljevali še teden dni po občinskem prazniku. Čeprav je minulo leto tudi v polzelski občini postreglo s številnimi preizkušnjami, ki so nekatere načrtovane projekte zamaknile za nekaj let, bodo predvidoma še v tem letu začeli gradnjo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli. Pripravljajo se tudi na javno-zasebno partnerstvo za obnovo in vzdrževanje občinskih cest, prav tako pospešeno iščejo finančna sredstva za gradnjo kulturnega centra, ki bi se lahko začela čez dve leti.
Celje tudi to jesen izvaja redno preventivno deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja. Tak postopek sicer izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Namen deratizacije je zmanjševanje nevarnosti širjenja nalezljivih bolezni, ki jih lahko prenašajo glodavci. Jesenski del deratizacije se je začel minuli ponedeljek in obsega celotno omrežje v skupni dolžini 247 kilometrov. (SŠol, Foto: Pixabay)
Občina Šmarje pri Jelšah bo porušila staro občinsko stavbo, v kateri je bilo vrsto let upravno središče. Ker stavba, zgrajena približno leta 1960, glede na rezultate več pregledov mehanske trdnosti, varnost in stabilnosti ni varna, se je iz nje že leta 2011 izselila upravna enota, občinska uprava pa avgusta 2019. Zadnje meritve iz leta 2020 so pokazale, da je objekt na enem od vogalov nagnjen za približno 16 cm, geološka sestava tal pa ni primerna za plitvo temeljenje, ki je bilo izvedeno pri gradnji stavbe. Slednja tako ne dosega predpisanega koeficienta računske potresne odpornosti.
Na Celjskem deževje od včeraj še ni ponehalo, umirilo naj bi se šele proti večeru. V Celju je bil včeraj aktiviran celo občinski načrt zaščite in reševanja v primeru poplav. Največ težav so povzročale meteorne vode, k sreči pa to jutro upada višina Savinje, ki je bila še včeraj zvečer strašljivo visoka. (SŠol, TS, BA, STA, foto: Nataša L., NTRC)
Javno komunalno podjetje Žalec je za uporabnike pitne vode v več naseljih izdalo ukrep prekuhavanja vode.
V Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je trenutno vključenih 135 otrok, od tega je 73 učencev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, 52 učencev je v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Mestna občina Velenje je denar za gradnjo prizidka pridobila na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Leta 2023 je prejela skoraj 269 tisoč evrov in leto kasneje še približno 318 tisočakov. K sofinanciranju je pozvala tudi občine, iz katerih prihajajo varovanci centra. Skupaj so prispevali malo več kot 500 tisoč evrov. Podjetje Esotech je gradnjo začelo lani junija in jo končalo v letu dni. Tako v prizidku kot v starem delu centra so namestili novo opremo, ki je stala približno 200 tisoč evrov. Prizidek je velik 640 kvadratnih metrov. Zasnovan je kot paviljon, na katerega se navezujejo učilnice. Še posebej prostorna je glasbena učilnica, v kateri je urejen sistem akustičnih zaves, zato je uporabna tudi kot manjša prireditvena dvorana. Ob njej je sodobno opremljena knjižnica. Vmes so sanitarni in utilitarni prostori in kabinet. Učilnice so usmerjene v atrija, hodnik je povezan z zunanjo glavno pešpotjo in s športnim igriščem. Kot so še povedali v velenjskem CVIU, nameravajo septembra prenoviti tudi velik atrij. Tako bodo pridobili dodaten prostor za izvajanje različnih dejavnosti. (Foto: arhiv CVIU)
Minulo soboto so vse poti, ne samo siva, vodile na Gorenjsko, na sklepno dejanje 15. sezone vseslovenskega pohodniškega gibanja Laško gremo v hribe in tradicionalno zaključno prireditev pred Nordijskim centrom Planica, ki je na poslednji avgustovski dan dobila epilog z najbogatejšim programom doslej.
Čeprav so lanske avgustovske poplave vsaj za trenutek ustavile dela in prekrižale marsikateri načrt v krajih ob Savinji, v Občini Žalec vztrajno nadaljujejo s svojimi naložbami. »Zelo sem vesel, da se občina razvija in da število prebivalcev v njej narašča. Trudimo se, da lahko ljudje kakovostno preživljajo prosti čas, da imamo dovolj igral ter sprehajalnih in kolesarskih poti,« je pred današnjim občinskim praznikom povedal žalski župan Janko Kos. V naslednjih letih bo največji projekt občine gradnja kanalizacije v Zabukovici, še vedno pa odprtih ostaja več vprašanj, povezanih s popoplavno obnovo. Med drugim še vedno ne vedo, kdaj bo poskrbljeno za poplavno varnost, kdaj se bo začela gradnja mostu v Grižah in ali bo velikanski kup gramoza iz tretje cone Arnovskega gozda vendarle odstranjen.
Občina Podčetrtek bo po desetletjih propadanja danes ob 16. uri namenu predala obnovljene prostore gradu Podčetrtek. Od 1. septembra bosta grajska kavarna in razgledna terasa odprti za vse obiskovalce, od česar občina pričakuje novo poglavje kulturnega in turističnega razvoja regije.
Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.
Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obisku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sveže pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na stopnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico.
Ta teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različnih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo na občini, brani zmago iz lanskega natečaja v kategoriji večjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrstitvah. MCC hostel je denimo zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. (SŠol, Foto: MOC)
