Andraž Purg

Stroje je začel izdelovati že Jože Bider, ki je pred 23 leti svojo dejavnost predal sinu Bojanu. »Vse stroje izdelujemo sami. Od načrtovanja in razreza do proizvodnje, varjenja in končne montaže,« je poudaril Bojan, ki se v zadnjih letih močno nagiba k razvoju in proizvodnji strojev za pridobivanje in uporabo biomase. Pri izdelavi strojev mu pomaga še osem zaposlenih. Ker si je z ženo stanovanje uredil kar nad delavnico, priznava, da ga delo pogosto spremlja skoraj cel dan. »Včasih je to prednost, drugič slabost, saj sem vedno doma in dosegljiv. Tudi popoldne, ko imam prosti čas, velikokrat pride kdo, ki kaj potrebuje. In če lahko, vedno pomagam,« nasmejano pove.

Andraž Purg

Začetki Kmetijskih strojev Bider segajo v leto 1970, ko je Jože Bider izdelal prvi mešalnik gnojevke na traktorski pogon. Ob delu na kmetiji je prosti čas rad preživljal tudi v delavnici, kjer je reševal težave, ki jih je doživljal pri kmetovanju. Iz praktičnih izkušenj so se tako rodile ideje, ki so prerasle v več kot 52 inovacij. Nekateri stroji so bili tako dovršeni, da so jih po licenci izdelovali tudi drugi obrtniki.

Jožetovo podjetje se je hitro širilo in leta 2002 je njegovo dejavnost prevzel sin Bojan, ki je očeta v delavnici spremljal že od majhnih nog. »V delavnici sem pravzaprav odraščal, saj sem očetu ves čas pomagal pri delu. Oče me je veliko naučil, zato je bil prevzem njegovega podjetja zame povsem naravna odločitev. Tudi po izobrazbi sem tehnik kmetijske mehanizacije, kar mi pri razvoju strojev pride zelo prav,« je poudaril Bojan, ki že vrsto let uspešno nadaljuje očetovo pot.

Andraž Purg

Inovacije, ki ostajajo doma

Če je njegov oče v preteklosti ob delu na kmetiji stroje večinoma le razvijal, njihovo izdelavo pa pogosto zaupal drugim obrtnikom, je ob prevzemu podjetja Bojan stroje začel izdelovati sam. »Sami zdaj naredimo vse. Od načrtovanja in razreza do varjenja in končne montaže. Prav tako ves čas izdelujemo tudi nove stroje, ki nam pomagajo pri delu,« je poudaril. Pri delu si pomagajo tudi z manjšim varilnim robotom, lani so kupili tudi nov laserski rezalnik, s katerim so povsem izničili odvisnost od zunanjih izvajalcev. Ob razvoju in izdelavi vse svoje stroje tudi servisirajo in zagotavljajo njihove rezervne dele.

Čeprav so v podjetju v preteklosti nekaj svojih iznajdb tudi patentirali, danes to počnejo le še izjemoma. »Patent na evropski ravni namreč stane na deset tisoče evrov. Če nimamo res revolucionarne rešitve, se tega ne lotevamo,« pove Bojan, ki doda, da svojo dejavnost usmerjajo predvsem na slovenski trg.

Andraž Purg

Tudi največji sekalniki

Zadnjih 25 let se v podjetju vedno bolj nagibajo k razvoju in proizvodnji strojev ter naprav za pridobivanje in uporabo biomase. »S tem smo se začeli ukvarjati, ko smo doma staro centralno ogrevanje zamenjali s kotlom na sekance. Potrebovali smo lasten sekalnik in po dveh letih smo v delavnici že izdelali prvi prototip.« Sekalnik lesa je bil najprej namenjen obdelavi lesa, širokega do 30 centimetrov. Zaradi povpraševanja so se kasneje podali tudi v razvoj večjih sekalnikov, ki imajo 45, 60 in danes celo 100 centimetrov široko delovno odprtino. »To so trenutno naši največji sekalniki, ki so namenjeni postavitvi na kamion ali na gozdarsko prikolico za močnejše traktorje,« je pojasnil Bojan.

Kot pravi, vse odločitve o proizvodnji strojev narekuje trg. »Dolgo smo se otepali večjih strojev, saj smo menili, da so sekalniki, ki imajo delovno odprtino široko do 60 centimetrov, dovolj veliki za slovenske razmere. A trg je želel drugače, zato smo se lotili tudi večjega sekalnika s stocentimetrsko širino, ki sicer ni bil prvotno v načrtu. A čeprav je ta stroj velik, je še vseeno lažji in kompaktnejši od konkurence,« je še dodal Bojan.

Andraž Purg

Težke prodajne razmere

Ob izdelavi majhnih in večjih sekalnikov lesa, ki predstavljajo njihovo primarno dejavnost, v podjetju izdelujejo tudi različne naprave za transport sekancev, polže za sekance, treskalnike ter drugo kmetijsko mehanizacijo, kot so puhalniki in trosilniki za spravilo sena. Kupcem ponujajo tudi montažo peči na sekance – od odjemnih naprav do postavitve peči v kurilnici. »Včasih smo montirali peči slovenskega proizvajalca, odkar se je spremenila zakonodaja, ki zahteva, da mora imeti vsaka peč certifikat, sodelujemo z nemškim proizvajalcem,« je povedal in dodal, da v delavnici okoliškim kupcem ponujajo tudi različne tehnične usluge.

Čeprav imajo znanje in zmogljivosti, Bojan priznava, da trenutne razmere na trgu niso rožnate. »Prodaja je letos slaba in trenutno miruje. To pripisujem tudi vladi, ki še ni pripravila razpisov za sofinanciranje nakupa večjih strojev. Če razpisov, ki bi delno sofinancirali takšno večjo kmetijsko naložbo ni, se kmetije in podjetja zanjo ne odločijo in raje počakajo,« pove. A tudi ko je prodaja nekoliko slabša, v podjetju ne mirujejo, temveč ta čas izkoristijo za razvoj novih prototipov. »Zdaj smo na primer izdelali manjši sekalnik lesa, ki ima rotor oz. boben od večjega. Pravzaprav smo ga zmanjšali, da je cenovno bolj dostopen za domačo rabo.« Obenem so nedavno izdelali tudi prototip posebnega sekalnika za proizvodnjo drobne žagovine, primerne za nastiljanje živali ali izdelavo peletov.

Andraž Purg

Odvisni od državnih razpisov

Kot poudarja sogovornik, imajo v podjetju trenutno še dovolj dela, a si želi, da bi njihova prodaja ponovno dosegla številke izpred preteklih let. »Ne samo sekalniki, tudi drugi kmetijski stroji se v zadnjem času zelo slabo prodajajo in tudi drugi prodajalci zaznavajo manjši promet,« je poudaril. In ob tem dodal: »Želim si, da bi se stanje na trgu izboljšalo, da bi ohranili število delavcev, ki jih imamo zdaj. To je močno odvisno tudi od državnih razpisov, ki v naši panogi močno odločajo o tem, kdaj se kupci odločijo za naložbe.«

Če bi se trenutni položaj nadaljeval dlje časa, bodo po besedah Bojana zaradi pomanjkanja dela primorani zmanjšati število zaposlenih, česar si nikakor ne želijo. »Želimo ohraniti to, kar imamo in kar smo si zastavili,« je še poudaril sogovornik, ki želi, da bi v domačem okolju še naprej vrsto let uspešno izdelovali stroje, ki ljudem olajšajo delo.

Andraž Purg