Dragana Stanković

Kot je povedal brežiški župan Ivan Molan, mineva natanko tri leta od podpisa dogovora o pridobitvi zemljišč in čim prejšnji pridobitvi gradbenega dovoljenja. Pridobiti je bilo potrebno kar 61 pogodb z lastniki zemljišč, bodisi je šlo za pridobitev služnosti bodisi za nakup zemljišč, za kar je bilo potrebno zagotoviti skoraj 250.000 evrov, kar je občini sicer država kasneje povrnila.  

Cilj projekta je zagotovitev poplavne varnosti za vasi ob mejni reki Sotli. Gre za približno 3,5 kilometra območja od Rakovca do Rigonc. »Ob tem je potrebno poudariti, da ne gre za celovito zaščito Rigonc, saj so protipoplavni projekti za Rigonce, Loče, Mihalovec in delno Terme Čatež vezani na gradnjo HE Mokrice oziroma na poglabljanje reke Save,« je pojasnil Molan.

Dragana Stanković

Obrečni zidovi in nasipi

S tem projektom naj bi pred visokimi vodami obvarovali območje Rigonc, Dobove in Gmajne, kjer se nahaja 170 objektov, je dejala Urška Hočevar, vršilka dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode. Na območju Rigonc so predvideni obrečni zid v dolžini 156 metrov ter nasipi v skupni dolžini 450 metrov, na območju Rakovca pa bodo obstoječe nasipe v skupni dolžini 2,9 metra sanirali in nadgradili. »Projektanti so seveda sledili naravovarstvenim usmeritvam in upoštevali vpliv podnebnih sprememb. Zato bo ta projekt primer dobre prakse tudi za nadaljnje podobne projekte,« je dejala Hočevarjeva.

Podrobnosti projekta je predstavil Anton Vetrih, vodja tehničnega sektorja v podjetju Infra. Kot je dejal, je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobljeno marca lani, uvedba v delo je bila danes, rok izvedbe pa je 31. december 2025. »Pomembno je poudariti, da se s tem naselje Rigonce varuje zgolj s strani Sotle. Da bo naselje v celoti protipoplavno zaščiteno, pa manjka še protipoplavni nasip, ki je predviden z državnim prostorskim načrtom za izgradnjo HE Mokrice, ki pa pravnomočnega gradbenega dovoljenja še vedno nima.«

Dragana Stanković

Po njegovih besedah bodo ob projektu izgradnje protipoplavne zaščite veliko pozornosti namenili tudi ukrepom s področja varstva narave. »Potrebno bo zaščititi živalske in rastlinske vrste, da ohranimo biodiverziteto tega območja tudi po sami izgradnji,« je dejal Vetrih.

Na potezi je MOPE

Kdaj lahko prebivalci Rigonc in bližnjih vasi pričakujejo celovito zaščito pred visokimi vodami, je torej odvisno od izgradnje HE Mokrice. Kot je danes v Brežicah povedala poslanka Nataša Avšič Bogovič, tudi podpredsednica parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, trenutno poteka že tretji postopek prevlade javne koristi energetike nad varstvom okolja, ki ga izvaja ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE). »Investitor je izdelal dopolnitev presoje vplivov na okolje, s pripombami pa se je v postopek že vključilo Društvo za preučevanje rib. Na potezi je zdaj MOPE, ki mora izdelati dokončno presojo,« je dejala Avšič Bogovičeva.

Dragana Stanković

»Prevlada bi morda lahko bila izdelana do polovice letošnjega leta. Predvidevamo, da bo temu spet sledila pritožba na upravno sodišče. Iskreno upam, da bomo v tretje vendarle uspešni, kajti vsi se zavedamo, kako pomembno je ne le področje proizvodnje zelene energije, pač pa je v tem trenutku še kako potrebna protipoplavna zaščita tako za prebivalstvo kot za objekte dolvodno ob Savi,« je dejala.

Nujna je poglobitev Save in Krke

V primeru, čle bi izgradnjo HE Mokrice umaknili in bi se lotili zgolj izgradnje protipoplavne zaščite, pa se po ocenah Nataše Avšič Bogovič kaj dosti ne bi spremenilo. »Strokovno utemeljena protipoplavna zaščita je izvedena zgolj s poglobitvijo Save in Krke, kar pa je spet na področju nature in bi spet morali odločati o prevladi ene javne koristi nad drugo. Ocenjujem, da je v tem trenutku najbolj smotrno čim prej izvesti prevlado javne koristi nad drugo, sledi izdaja gradbenega dovoljenja in upam, da bomo nekoč vendarle podpisali pogodbo in uvedbo v delo tudi za HE Mokrice.«