Arhiv Štajerskega Tednika

Olga Bauman iz Središča ob Dravi je podedovala Domačijo Pintarič, ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Celoten domačijski kompleks, predvsem pa stanovanjska hiša, predstavlja bogato podeželsko arhitekturo z začetka 20. stoletja in ohranja značilno tlorisno zasnovo tukajšnjih domačij. A kako dolgo bodo ohranjene vse te prvine, je le vprašanje časa. Namreč še pred kratkim je lastnica skupaj z družino resno razmišljala o obnovi objekta. Hčerka si je tam želela ustvariti nov dom, a so kmalu obupali. Domačija je vpisana v register kulturne dediščine in spomeniško zaščitena, zato bi se morali držati določenih zahtev, ki jih je postavil zavod za varstvo kulturne dediščine. Te so bile za njih nesprejemljive. »Zavod je za nas postavil nesprejemljive ideje in zahteve, češ kako mora vse ostati tako, kot je bilo do zdaj, znotraj in zunaj, nobenih sprememb pri podih, stropih, oknih, vratih, kljukah in kaj vem kaj še vse. Imam občutek, da je manjkala samo še ideja o zaščiti pajkov po stenah,« se huduje Olga. Ustavilo pa se je tudi pri denarju. Za sofinanciranje so namreč naleteli na gluha ušesa. To pa je Baumanove dokončno odvrnilo od obnove domačije. »Po tehtnem premisleku smo v družini ugotovili, da te ideje in zahteve niso sprejemljive iz vsaj dveh razlogov. Prvi je ta, da ko smo hoteli času in zmožnostim zgradbe primerno urediti notranjost, so temu v celoti nasprotovali. Drugi, še pomembnejši pa je finančni zalogaj – za sofinanciranje so namreč ostali gluhi. Tako je v družini dozorelo spoznanje, da se odpovemo kakršnim koli vlaganjem v objekt, kajti vlaganje v nekaj, potem pa od tega ne imeti koristi, tega naša kmetija ne more vzdržati. Za vsak cent moramo delati in ne samo biti prisotni na delovnem mesti, smo brez dopustov, nihče nam ne plačuje nadur, ne stroškov prevoza itd. In ob vsem tem naj bi se torej jaz in moja družina ukvarjala še z investicijo v kulturni spomenik?« še jezno pove in doda, da če je poslanstvo zavoda razvijanje dediščinske zavesti in omogočanje uživanja v dediščini sedanjim in prihodnjim rodovom, naj – če že niso pripravljeni sofinancirati obnove – odkupijo ta kulturni spomenik in ga kot lastnik uredijo po svoji volji.

Država komaj zagotavlja sredstva za vzdrževanje spomenikov v državni lasti

V petih letih ob 224 spomenikov, ki so propadli …

Za celovito obnovo kulturne dediščine potrebnih vsaj 70 milijonov evrov

Preberite več v Štajerskem Tedniku