L. M., arhiv DL

L. M., arhiv DL

Zaradi nove socialne zakonodaje se položaj romske skupnosti poslabšuje, novih delovnih mest ni, če prištejemo še predsodek delodajalca do Roma kot iskalca zaposlitve, je izhod iz te situacije negotov, je dejal predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Prostorska segregacija in diskriminacija do Romov je po njegovih besedah še vedno velika.

Ob tem je predsednik Foruma romskih svetnikov Rudaš opozoril na dodatno težavo Romov, ki je prišla z uveljavitvijo nove socialne zakonodaje. Gre za socialno denarno pomoč, do katere so upravičeni brezposelni Romi. Večini teh - zaposlenih je domnevno le od dva do deset odstotkov vseh Romov - pa so po Rudaševih besedah že ukinili socialno pomoč, ker so na centrih za socialno delo ugotovili, da so "lastniki nepremičnin".

"Centri za socialno delo v postopkih po novo sprejeti zakonodaji socialnega varstva glede lastništva barak jemljejo podatke iz registrov geodetske uprave, ki pa v slovenskem pravnem prostoru niso relevantni. Javna listina glede lastninske pravice sme biti zgolj zemljiška knjiga in zaradi tega se Romom pripisuje lastništvo barak tudi v nelegalnih naseljih," pojasnjuje Rudaš.

Če se ta vir ukine, bo to korak nazaj ne samo za Rome, ampak tudi za ostale slovenske državljane, poudarja Rudaš in dodaja, da je tudi ocenitev nepremičnin v romskih primerih nepravilna.

Poleg tega, da so ocenili črne gradnje, ki jih v bistvu ni, so jih po njegovih besedah nekorektno in visoko ocenili, tako da romske družine niso upravičene do socialnih transferjev. Ker je teh družin veliko, je Forum romskih svetnikov, pravi Rudaš, dal pobudo na komisijo DZ za peticije za obravnavo tovrstne problematike.

Obljubljeno jim je, da bo seja komisije že prihodnji teden. Ob tem so podali še pobudo za razpravo o urejanju pravnega položaja oziroma prostorske segregacije in diskriminacije Romov.

Težave v Dobruški vasi, pri Krškem, v Beli krajini...

Forum romskih svetnikov sicer ves čas opozarja na urejanje pravnega položaja romskih naselij. "Z zakonom nam dodeljujejo neke posebne pravice, v bistvu pa ne uživamo niti osnovnih pravic, kot sta oskrba z vodo in elektriko. V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan je bilo veliko energije vložene, a zgodilo se je zelo malo," pravi Rudaš.

Kot je razložil, je bilo Romom v Dobruški vasi obljubljeno, da bodo dobili vodo. Namesto tega so jim postavili zgolj eno pipo, zaradi katere je prišlo znotraj romske skupnosti do nesoglasja.

Tudi najnovejši primer v vasi Vranoviči, kamor se je preselila romska družina, je bil razlog, da je forum po besedah Darka Rudaša na parlamentarno komisijo za peticije podal pobudo glede pravne neurejenosti romskih naselij. Pravna neurejenost namreč predstavlja veliko oviro pri dostopu do javne infrastrukture, vključno z vodo in elektriko.

"Če pa se romska družina dovolj socializira in se želi integrirati v splošno slovensko naselbino, opažamo, da je na drugi strani velik predsodek nesprejemljivosti Roma kot soseda," zatrjuje Rudaš.

V forumu ugotavljajo, da je stopnja nesprejemljivosti Romov še vedno velika. Najnovejši primer, ki se bo po njegovem mnenju razvil do vrelišča, je romsko naselje Lokve v občini Krško, kjer je kupec dobesedno kupil zemljišče skupaj z Romi.

"Zdaj se ne ponuja nobena rešitev, Romom pač ne dovolijo, da se razpršijo. Po eni strani prostorska segregacija in diskriminacija, po drugi strani neurejen pravni položaj romskih naselij. To sta dva velika izziva, s katerima se bo morala nova oblast morala sprijazniti," je prepričan Rudaš. V zvezi s tem se bo forum, kot je še omenil, sestal tudi s kmetijskim ministrom Francem Bogovičem.

Po podatkih strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij iz leta 2007 je v Sloveniji 105 romskih naselij, v katerih živi okoli 9000 ljudi. Stanje je posebej pereče na jugovzhodu države (Dolenjska, Bela krajina, Posavje), kjer 18 od 57 naselij nima dostopa do pitne vode, 24 naselij pa je brez elektrike.