##IMAGE-2231598##

O okrogli mizi na temo Razvojna vprašanja predlagane Dolenjsko-belokranjske pokrajine, ki je bila 5. junija na novomeškem Centru biotehnike in turizma, smo na Lokalno.si podrobneje že poročali, danes pa o stališčih dolenjskih in belokranjskih županov do uvedbe pokrajin poroča tudi STA.

Dolenjsko-belokranjsko pokrajino bi skupaj z Mestno občino Novo mesto sestavljalo štirinajst občin, katerih župani in županji uvedbo pokrajin pozdravljajo. Večina je zadovoljna z imenom, ne bojijo se prevlade največje občine, glavnina sodi, da je predvideno število pokrajin preveliko, vsi pa menijo, da bi pokrajina prinesla vrsto prednosti.

Kot je na omenjeni okrogli mizi prejšnji teden pojasnil minister za finance Andrej Bajuk, je v državnem proračuna za potrebe morebitnih pokrajin namenjeno 1,2 milijarde evrov, Dolenjsko-belokranjska pokrajina pa bi bila deležna slabih 68 milijonov evrov. Od te vsote bi šla skoraj polovica za naložbe in razvojne funkcije, ostalo pa za izvajanje dolžnosti, ki bi se prenesle z državnega na pokrajinski nivo.

Po Bajukovih navedbah se pri uvedbi pokrajin ne bi prenašala samo sredstva, temveč tudi ljudje, ki bi te naloge izvajali. Na pokrajinsko raven bi se po vladnem predlogu v celotni državi preneslo 4200 ljudi, od teh na Dolenjsko-belokranjsko pokrajino 250. Po podatkih ministra za promet Radovana Žerjava pa bi Dolenjsko-belokranjski pokrajini pripadla skrb za 529 kilometrov državnih cest, za katere bi pokrajina dobila skoraj 20 milijonov evrov, vse gospodarjenje s temi cestami pa bi prešlo v njeno upravo.

Do prvih zapletov pri predlogu dolenjske pokrajine je prišlo pri poimenovanju, po upoštevanju belokranjskih ugovorov pa so oba belokranjska župana Andrej Fabjan in Ivan Bukovec ter županja Renata Brunskole zadovoljni s poimenovanjem pokrajine za Dolenjsko-belokranjsko. Menijo, da bodo imeli združeni večji vpliv znotraj pokrajine, vendar je semiški župan Bukovec izrazil bojazen, saj imajo po njegovih besedah Semičani v zrelih letih slabe spomine na nekdanji novomeški okraj.

Bukovec tudi meni, da v Beli krajini deluje malo novih dolenjskih podjetij, tako da po njegovi sodbi doslej med Dolenjsko in Belo krajino ni prišlo do opaznejšega sodelovanja. Bela krajina je sicer povezana z Novim mestom, saj je tam večina zdravstvenih ustanov in šol, v primerjavi z Dolenjsko pa je Bela krajina slabše razvita, zato bodo Belokranjci za dobro sodelovanje potrebovali po njegovih besedah večjo pozornost Dolenjcev. "Bela krajina je zaokrožena celota, vendar sta v povezavi z ostalimi javnimi ustanovami potrebna sodelovanje in koordinacija v sklopu Dolenjsko-belokranjske pokrajine, ki bo verjetno ena izmed gospodarsko najmočnejših pokrajin v Sloveniji," je povedala metliška županja Renata Brunskole.

Tudi novomeški župan Alojzij Muhič podpira uvedbo pokrajin, hkrati pa ga moti, da Dolenjska dobiva avtocesto z zamudo. Kot je povedal, je Dolenjska s skupnimi projekti dokazala, da zna sodelovati. Ima skupno odlagališče odpadkov, v delu je regionalni vodovodni sistem, v projekt pa je vključena tudi manj razvita Suha krajina.

Po besedah novomeškega župana je odveč misel, da bo novomeška občina izrabljala ali odrivala manjše občine. Vsi predstavniki dolenjsko-belokranjskih občin se strinjajo, da je Novo mesto regijsko središče, občine pa bo med seboj povezala tudi cesta tretje razvojne osi. "Pokrajina bo navzven nastopala kot močna gospodarska sila, uspešnejša pa bo tudi v pridobivanju zunanjih finančnih sredstev," je poudaril.

Muhič meni, da je skrajni čas za uvedbo pokrajin, saj se bo z uvedbo pokrajin del državnih pristojnosti prenesel na pokrajine. Predlog za Dolenjsko-belokranjsko pokrajino je po njem realna rešitev. Kljub temu, da je trinajst ali štirinajst pokrajin v Sloveniji preveč, sodi, da bo Dolenjsko-belokranjska pokrajina dobro živela in sodelovala. "Iz zgodovinskih šestih slovenskih pokrajin, bi jih lahko naredili največ osem. Kar je več, je zgolj povečevanje administriranja in stroškov," je povzel. Župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk pa se bo po lastnih besedah prevelikemu številu pokrajin postavil po robu tako, da bo na referendumu glasoval proti uvedbi pokrajin.

Da gre pri uvedbi pokrajin za tako velik korak, kot je bila uvedba novih občin, projekt pa je denar in razvojne projekte pripeljal bližje ljudem, je dejal župan občine Škocjan Anton Zupet. Prepričan je, da bo s pokrajinami enako, dosedanja centralizacija pa je ena izmed ovir za enakomeren razvoj Slovenije.

Zupet tako kot ostali župani in županje vidi prednost uvedbe pokrajin pri sodelovanju na področju regionalnega razvoja, pri razvoju urejanja okolja in prostora, prometa, gospodarstva, kmetijstva, športa, šolstva, vzgoje, kulture itd. "Ker je Slovenija raznolika, je dobro, da pobude prihajajo od spodaj navzgor, znotraj pokrajinske strukture pa si bo morala glede na demokratične principe vsaka občina utreti lastno pot," je povedal.

Dolenjsko-belokranjski pokrajini namenjena vsot, 68 milijonov evrov, se mu zdi prenizka, saj po njegovi sodbi dolenjski del gospodarstva s kakovostnimi in učinkovitimi podjetji ustvarja skoraj tretjino domačega bruto proizvoda. "Če nekdo toliko soustvari in prispeva v državni proračun, potem bi moral tudi bistveno več izpleniti. V prihodnje se bo pokazala moč Dolenjsko-belokranjske pokrajine, zato se bodo tudi ta razmerja nekoliko priredila v korist naše pokrajine", je poudaril Zupet.

Da je vsota prenizka, je sodila še vrsta županov, saj po njihovih besedah kilometer ali dva cestna kilometra staneta milijon do dva milijona evrov, pokrajina pa naj bi po novem skrbela tudi za dobrih 500 kilometrov doslej državnih cest. Ob tem je več županov povedalo, med njimi tudi župan občine Šentrupert Rupert Gole, občine Mokronog-Trebelno Anton Maver in župan Anton Knafelj iz najmlajše dolenjske občine Straža, da pokrajina računa tudi na evropska in ostala zunanja sredstva, s skupnimi projekti pa jih bo lažje dosegla.

Kot je dejal župan Mirne Peči Zvonko Lah, bo pokrajinska zakonodaja veliko prinesla k razvoju različnih predelov Slovenije. Ker pa se manjše dolenjske občine bojijo vpliva velike novomeške mestne občine, je po njegovem mnenju nujno, da se najprej poskrbi za občine, ki še nimajo zgrajene infrastrukture, vse občine pa tudi ne morejo zagotavljati pogojev za hitro razvijajoče gospodarstvo, kar bo treba upoštevati.

Podobnega mnenja je bil žužemberški župan Franc Škufca, ki je povedal, da Suhokranjce moti naziv pokrajine. Menil je, da bi moral omenjati tudi Suho krajino, njegovo mnenje pa je delil župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk.

Škufca sodi, da je bila Suha krajina zapostavljena v prejšnjem sistemu, zapostavljena je danes, zato ne sme biti zapostavljena tudi jutri. Polovica občine je v 21. stoletju brez vode, imajo slabe ceste, zato večina Suhokranjcev računa na boljši jutri tudi s pokrajinami, je pa res, je dejal, da se bojijo stare zgodbe in prevlade vpliva novomeške občine.

Po besedah škocjanskega župana Zupeta se večina županov lokalnega centralizma ne boji, vsak bo moral poskrbeti za kakovostne projekte in vizije, dobro razviti sosedje pa pomenijo tudi zagotovilo za skupen razvoj in zagon. "Tako obsežnega centralizma, kot si ga je po osamosvojitvi Slovenije privoščila Ljubljana, si občine ne bomo mogle privoščiti, zato je strah pred njim odveč," je še dejal.