##IMAGE-2226806##

Trebanjski župan Alojzij Kastelic je danes s sodelavci predstavil večje občinske projekte, ki so jih Trebanjci izvedli v prvi polovici Kastelčevega mandata. Dotaknil se je tudi ''nagajanj'' posameznih svetnikov, kot primer pa navedel urejanje industrijske cone na Mirni, kar sta v občinskem svetu po njegovih besedah blokirali LDS in DeSUS. ''Problem je v tem, da so pri rebalansu občinskega proračuna črtali cca 150.000 evrov za nakup zemljišč, med drugim tudi za program odkupa za cesto in infrastrukturo v industrijski coni Mirna. Takrat sem opozarjal na to, da se pravzaprav brez tega ne more projekt odvijati naprej. Mi lahko sedaj naredimo parcelacijo, za kar je zagotovljen denar, do gradbenega dovoljenja pa seveda sedaj ne moremo, dokler nismo lastniki zemlje. Projektno dokumentacijo lahko še uredimo. In če nimaš gradbenega dovoljenja, potem ne moreš sprejeti programov opremljanja, kar je tudi nujno, saj se tako izračuna, koliko stane komunalni prispevek. In če bi bili vsi ti predhodni postopki izvedeni, bi lahko prvič v trebanjski zgodovini šli na sklepanje pogodbe o opremljanju tega zemljišča. Mene žalosti in to sem povedal tudi predsednici krajevne skupnosti, da so tudi vsi trije mirnski svetniki to na žalost izglasovali,'' je pojasnil Alojzij Kastelic.

Na Mirni mu ni uspel še en projekt, in sicer ureditev parkirnega prostora in večje javne površine ob knjižnici. ''Gre še za javni prostor pri starem mostu oziroma knjižnici. Z gospodom Staretom sva se dogovarjala, da bi zamenjala zemljo. Mi jo imamo na koncu Mirne, on pa ob knjižnici,'' pripoveduje Kastelic, ki je želel z zamenjavo ob knjižnici urediti javni prostor kot bralni in prireditveni park, pa tudi dostop do parkirišč. ''Vendar tudi tu ni bilo danih možnosti v proračunu.''

Je pa seveda trebanjska občinska uprava z doseženim v minulih dveh letih vseeno zadovoljna. ''Projektov je precej. Z zazidalnim načrtom Cviblje se je ukvarjalo tako rekoč 15 let, preden je prišlo do realizacije. Čeprav so še danes nekateri malo manj zadovoljni, ker je komunalni prispevek sorazmerno visok, vendar se mi zdi, da je to uspešen projekt. Spomnili se boste tudi, koliko je bilo besed o Čistilni napravi Mirna. No, danes to normalno funkcionira in ni nobenih problemov. Potem osnovna šola je dolga desetletja obratovala brez uporabnega dovoljenja. Potem prizidek k Domu starejših občanov- v letošnjem letu je zaključen tudi ta projekt, vreden 1,3 milijona evrov. Odprt je še razpis za opremo in jaz upam, da bo tudi to v najkrajšem času zaživelo. Pri osnovni šoli Dolnja Nemška vas se je tudi dolga leta samo pogovarjalo, mi pa smo uspeli pridobiti zemljišče za prvi del te osnovne šole, sedaj se pridobiva PZI, v septembru ali oktobru bo razpis za izbiro izvajalca in takrat naj bi položili tudi temeljni kamen. Se pravi, da se bo gradnja začela v začetku prihodnjega leta. Tudi pri projektu dozidave osnovne šole Dobrnič smo naredili načrt in gradnja je predvidena leta 2010,'' je našteval trebanjski župan.

Dodal je še, da Trebnje sodeluje v projektu suhokranjskega vodovoda, da so prvič v zgodovini Trebnjega zamenjali dva kilometra azbestnih cevi na glavnem vodovodu (investicija je bila vredna 700.000 evrov), zaključen je vodovod Škrjanče-Ševnica, pridobili so dve vrtini itn.

''Zelo vroča tema kmalu po nastopu mojega mandata je bil kulturni dom v denacionalizacijskem postopku, kjer je bila zahteva za odškodnino milijon evrov. No, dejansko pa je potem prišlo do plačila 83.000 evrov in kompenzacijo. Nedavno je bil zaključen cestni projekt Zagorica-Veliki Gaber, gre za štiri kilometre in pol ceste in mislim, da je za tamkajšnje ljudi zelo pomemben projekt. Reševali smo tudi pločnik v Zagorici. Podpisali smo tudi pogodbo o krožišču pri Mercatorju, dela se začnejo prihodnjo pomlad, gre pa za povezavo med H1 in zdajšnjo državno cesto in proti Trimu, to bo eno najbolj prometnih krožišč v Trebnjem. (...) Nadzidava zdravstvenega doma se zaključuje, Galerija likovnih samorastnikov je sedaj naša last, razpisana je idejna zasnova za vrtec, letos mo namreč odobrili tri dodatne oddelke in bomo vse svoje otroke lahko sprejeli. Pripravljena je dokumentacija za adaptacijo šolske telovadnice, adaptiramo del glasbene šole oz. eno stanovanje predelujemo za potrebe te šole,'' je še našteval Kastelic in dodal: '' V evropskih skladih imamo dve zadevi. Začenja se gradnja čistilne naprave in kanalizacijskega sistema Veliki Gaber. Potem pa še turistični projekt Internetni portal tematskih poti v JV Slovenij. Skupaj je vrednost evropskih sredstev na teh projektih 1,3 milijona evrov. Od države smo vsako leto dobili po 300.000 evrov za ureditev lokalnih cest. Most Migulica je sedaj dokončan, še nekaj popravkov bo potrebnih, to je državni projekt. Naložba most na Sotli se izvaja, viadukt Zvijavnica se začne izvajati pomladi 2009 in je prav tako državni projekt.''

''V Novem mestu ni še prišlo do delitvene bilance in ureditev medsebojnih razmerij med občinami. Moram reči, da smo v Trebnjem in našima dvema občinama, ki sta šli stran, to uredili. In zadeve pravzaprav normalno tečejo, edina zadeva, ki smo jo upoštevali, je delitveni ključ, in se mi zdi, da smo še pravi čas zaključili te zadeve in da sedaj nimamo težav.''

V Trebnjem nadaljujejo tudi z urejanjem romskega naselja Hudeje. ''Letos elektrifikacija, narejena je že kanalizacija in vodovod. Ravno danes se začenja parceliranje in se bo uresničil zazidalni načrt, velikosti parcel bodo od 300 do 700 kvadratnih metrov in jih bodo posamezne romske družine lahko odkupile od občine. Cena sicer še ni znana, ampak računam, da bo med sedmini in osmimi evri po kvadratnem metru. Mislim, da je to osnova, da ima nekdo lastno zemljo, tu bomo skušali najti rešitev, ko bo razparcelirano, vsak bo moral neko najemnino plačevati ali pač kupiti,'' je še pojasnil.

Glede na številne kadrovske zamenjave od začetka mandata pa je Kastelic ponovil, da si še vedno prizadeva za strpen dialog z vsemi. ''Napadanja z moje strani bilo, v glavnem sem se moram braniti. Vse, kar je v dobrobit občine, sem vesel vsake ideje z vsake strani in sem se pripravljen z njo ukvarjati.''

Z letošnjim avgustom je občinskega svetnika Marjana Petra Pavlina imenoval za podžupana Občine Trebnje in danes rekel: ''Ima bogate izkušnje v tem političnem prostoru. Zadnje čase sem bil v občinskem svetu s strani LDS-a zelo napaden in sem moral ta politični prostor okrepiti. Sicer mi je neljubo, ampak kot kaže, drugače ne gre v Trebnjem, kot da se to malo deli.'' Jožeta Povšiča je Kastelic imenoval za svetovalca za okolje in komunalne zadeve občine Trebnje, ker se po njegovih zagotovil dobro spozna tako na okoljsko zakonodajo kot na delovanje Komunale.

Upravno sodišče RS je tudi potrdilo sklepom trebanjskega občinskega sveta iz leta 2006 o imenovanju Lojzeta Peterleta za častnega občana. Sodišče je namreč zavrglo tožbo prejšnjega župana Cirila Metoda Pungarta zoper ta občinski sklep in Kastelic je še dodal: ''Ob prvi naslednji priložnosti mu bomo to priznanje podelili. Najbrž je malo grenko, mi je žal za tak pristop. Ampak je z moje strani zelo iskreno. Saj si Lojze Peterle to priznanje zasluži.''