Smrt petnajstih otrok v Združenem kraljestvu, ki so podlegli sicer popolnoma obvladljivi bolezni, je še podžgala prepričanje mnogih, da smo zaradi ukrepov, kot sta nošenje mask in socialna distanca, manj odporni vsi, še posebej pa mlajši otroci. Odrasli zato, ker naš imunski sistem nekaj sezon ni »treniral«, otroci pa še dodatno zato, ker niso bili v stiku s patogeni in niso mogli razviti odziva nanje. Ti dve hipotezi imata vsaka svoje ime – imunski dolg in higienska hipoteza.
Imunske celice si zapomnijo. »Imunski dolg« je laično ime za hipotezo, ki trdi, da je zaradi neizpostavljenosti respiratornim virusom v zadnjih dveh letih naš imunski sistem iz forme in zato oslabljen. Zaradi tega naj bi bili dovzetnejši za viruse, kot je, denimo, respiratorni sincicijski virus (RSV) ali gripa. Imunski dolg ni znanstveno poimenovanje in zdravniku boste verjetno dvignili pritisk, če mu ga boste omenili. Zakaj? Ker trditve o imunskem dolgu predpostavljajo, da naš imunski sistem deluje kot mišica, ki jo je treba stalno uporabljati, da ostane močna, sicer lahko atrofira. Takšno gledanje nima podlage v znanosti. Če bi bilo kaj na tem, bi bilo glavno zdravnikovo navodilo bolnikom: »Poskrbite, da boste čim pogosteje zbolevali, da ne boste zboleli!«
Bolne ljudi okoli nas pa bi prosili, ali bi bili tako prijazni in nam kihnili v obraz. Prepričanje, da se je najbolje čim prej okužiti, je stotine ljudi stalo življenje po tako imenovanih koronskih zabavah, kamor so se prihajali zanalašč okužit, da »bi čim prej opravili s covidom-19«. V resnici naš imunski sistem deluje bolj podobno možganom srečnežev z dobrim dolgoročnim spominom. Patogene si po okužbi lahko zapomni tudi za vse življenje in se zna proti njim naslednjič učinkoviteje boriti. Na tem sloni celotna preventiva s cepljenjem. Poleg tega ima imunski sistem vedno s čim opravka; tudi kadar nismo bolni, deluje v zakulisju. Uničuje patogene, ki jih vnesemo s hrano in so prisotni v okolju, čisti telo ter sodeluje pri mikro obnovi celic. Imunski sistem je tudi opremljen za to, da se srečuje z vedno novimi oblikami virusov, ki so znani po tem, da hitro in pogosto mutirajo. Gripa, prehladi in zdaj covid-19 so med tistimi, ki najraje menjajo svojo gensko preobleko.
Samo koristne bakterije. Druga laična razlaga, ki trdi, da imajo predvsem otroci po letih zaščitnih ukrepov nerazvit imunski sistem, pa temelji na tako imenovani »higienski hipotezi«. Postavil jo je David Stratchen v 80. letih, ko je opazil, da imajo otroci, ki imajo starejše sorojence, manj možnosti, da razvijejo alergije, saj prejmejo od njih najrazličnejše bakterije. Te lahko po različnih poteh dobimo tudi od matere – na primer ob rojstvu. Ena izmed raziskav dokazuje, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, več možnosti za razvoj alergij. Ob rojstvu namreč niso prišli do nekaterih koristnih bakterij iz porodnega kanala svoje matere.
Iz tega je izšla ponarodela različica, da bi morali otroci že v prvih letih življenja priti v stik z dovolj veliko različnih snovi – tudi patogenov, da bi se njihov imunski sistem naučil, kako se odzvati ob stiku z njimi. To hipotezo raziskujejo tudi resni znanstveniki, in čeprav ni uradno potrjena, so raziskave na tej podlagi prinesle zanimive rezultate. Izkazalo se je, da to velja predvsem za koristne bakterije, ki se prenašajo med drugim z dojenjem in tesnim družinskim življenjem. Opazili so tudi, da imajo ljudje, ki živijo na kmetijah, manj alergij, ker so izpostavljeni živalskemu gnoju, v katerem so tudi koristne bakterije.
Raziskave pa niso potrdile, da bi bila koristna izpostavljenost škodljivim bakterijam. Še toliko manj virusom. Kar se tiče alergij, okužbe z virusi večinoma prispevajo k njihovemu razvoju ali pa jih poslabšajo. Poleg tega ne moremo predvideti, kdo bo dovzeten za hudo obliko bolezni, ki jo lahko povzroči tudi relativno nedolžen virus. Kot primer lahko vzamemo kar RSV, ki je v porastu. Na respiratorni virus so skoraj vsi otroci pozitivni nekje do drugega leta starosti. Toda pri tistih, ki imajo hudo bolezen, je večja verjetnost, da bodo razvili alergijo in druge težave. Ravno proti temu, da bi se okužili z aktivnim virusom nevarne bolezni, se borimo s preventivnim cepljenjem. Brez njega bi se hitro znašli v preteklosti, ko so otroci množično umirali za zdaj skoraj iztrebljenimi boleznimi. Torej ideja, da se moramo okužiti s patogenim virusom, da smo zdravi, ni ravno sijajna.
Zakaj torej porast virusnih obolenj? Porast virusnih obolenj, ki smo mu bili priča že zunaj sezone, napovedujejo pa nam še večje številke, torej ni posledica oslabelosti imunskega sistema populacije na splošno. Kako pa ga potem razlagajo strokovnjaki? Strinjajo se, da je vsekakor posledica varovalnih ukrepov v prejšnjih letih. Z virozami se prvič srečujeta dve generaciji malčkov naenkrat, kar bo že samo po sebi podvojilo obolevnost med otroki. Tudi odrasli smo se nekaj sezonam viroz izognili in novi sevi, proti katerim še nismo odporni, bodo terjali svoje. Medtem ko bi se prej okužbe porazdelile v času, jih bomo zdaj dobili vsi naenkrat, če malo pretiravamo. Več obolelih pa pomeni tudi več širjenja, kar bo dodalo k številu obolelih za virusnimi obolenji to, pa verjetno še kakšno leto.
Revija Jana, št. 50, 13. 12. 2022
