Biti reševalec je že v normalnih razmerah nedvomno eden težjih poklicev, v času, ko razsaja virus, ki z nekaj bolj ali manj svetlimi izjemami povzroča preglavice čisto vsemu svetu, pa delo reševalcev, vsaj tako se zdi, dobi povsem nove razsežnosti. Njihov delovnik traja 12 ur, od sedme do devetnajste, v t. i. ruskem turnusu, ki je videti nekako takole: 12 ur dela podnevi, 24 ur počitka, 12 ur dela ponoči, 48 ur počitka, od katerih prvi dan v veliki meri prespiš, nato spet 12 ur dela podnevi in tako naprej. Vikendov tako rekoč ni, še najlepše je, mi razložijo, če nočno izmeno končaš v soboto, tako imaš nekaj, kar od daleč z malo domišljije lahko spominja na dva prosta dneva med vikendom. Človek je trdoživo in prilagodljivo bitje in se gotovo tudi tega navadi, a moram priznati, da bi sam po dvanajstih urah nočnega intervjuvanja in fotografiranja verjetno ob 6.59, v stanju globoke nezavesti, trdno oklepajoč se fotoaparata pred obrazom stoje zaspal ter iztegnjen in še vedno iščoč vzporednice padel naravnost na svoj reporterski nos. Pa sem našel vzporednico. No, k sreči zdaj poznam Gregorja in Mirsada, reševalca s skupaj triindvajsetletnimi izkušnjami, ki bi me v tem primeru prišla iskat in me odpeljala k zdravniku, da mi zlomljen nos naravna. Med epidemijo se njun delovni urnik seveda ni spremenil, je pa zaradi bolniških odsotnosti tudi v njihovih vrstah velikokrat treba nadomeščati, kar lahko pomeni tudi več nočnih izmen zapored.
Normalne intervencije, torej tiste, pri katerih ni utemeljenega suma, da gre za bolnika, pozitivnega na covid, danes niti niso tako drugačne kot pred epidemijo. Potrebna sta maska in zaščitni vizir. A po drugi strani naj bi bilo intervencij, povezanih z bolniki s covidom, ki se jim doma stanje poslabša do te mere, da potrebujejo pomoč zdravnika, in drugih prevozov v covidne oddelke v zadnjem času skorajda vrtoglavih 75 odstotkov, in to njihovo delo zelo oteži. Reševalca, ki bo v stiku z obolelim, mora njegov sodelavec obleči v posebno zaščitno obleko, še preden se odpravita z reševalne postaje. Voznik, če se le da, ostane v kabini, da ni treba naknadno razkuževati tudi te, saj to postopek le še podaljša.
Več v reviji Zarja Jana, št. 46, 17. 11. 2020