Njihov prvi epidemiolog Anders Tegnell zavrača vsakršno komentiranje strategij drugih držav, saj pravi, da se vsi trudijo po najboljših močeh in da to ni tekmovanje. Je pa prepričan, da bi se morale države o spopadanju z virusom več pogovarjati. Za nasvet je trenutno najbolj zaželenega Šveda že poklical britanski premier Boris Johnson. Vse zanima švedska skrivnost. Ta ne tiči v žuganju in nenehni grožnji s strožjimi ukrepi, temveč v zaupanju, pohvali in spodbudi ter v že od začetka vzdržnih in vsem razumljivih ukrepih. Čeprav so tudi po besedah Tegnella teh Švedi že rahlo naveličani.
Ne potrebujejo strožjih ukrepov. Šestintridesetletni Rok Ogrin živi v mestu Norrtällje z 20.000 prebivalci, eno uro vožnje oddaljenem iz Stockholma. Kot prometni inženir je zaposlen v javni upravi in že 15. marca so jim svetovali delo od doma. Delodajalec jim je tudi priskrbel vse potrebno – od internetne povezave do pisarniških stolov in monitorjev. Skrb za zdravo delovno okolje se je iz ustanov preselila v domače pisarne. »Zame je bilo delo od doma težje, saj sem konec junija zamenjal delovno mesto in se prestavil v drugo občino. Začeti na novo od doma je težko. Zato sem od začetka malo več hodil na delo, in to z javnim prevozom, ob čemer sem izbral uro, ki ne sodi v jutranjo konico. Običajno nas je bilo na avtobusu le pet potnikov. Javni prevozniki tudi pozivajo ljudi, da kdor je zdrav in ima drugo možnost prevoza na delo, naj prepusti javni promet tistim, ki drugih možnosti nimajo. Ljudje to upoštevajo,« razlaga Ogrin, ki nekaj ur na mesec pomaga tudi kot avtobusni voznik.
Medtem ko so maske vsaj v javnem prometu povsod po Evropi stalnica, na Švedskem ni tako. »Pri nas je ravno nasprotno. Maske so redkost. Tako na prostem kot v notranjih prostorih ljudje ne nosijo mask, morda jih še največ zaznavam pri starejših in tistih, ki sodijo v ranljive skupine z različnimi kroničnimi boleznimi. Sicer nas je večina zelo odgovorna in res skušamo držati fizično razdaljo, kolikor se le da. Tako skrbimo za preprečevanje širjenja virusa.«
Švedska profesorica klinične epidemiologije na Karolinskem inštitutu Nele Brusselaers je za portal MMC povedala, da na Švedskem vse več ljudi nosi masko, a jih drugi grdo gledajo. Rok Ogrin to zanika: »Sploh ni res. Sicer si z masko na Švedskem res bolj izjema, a nikakor nihče nikogar sovražno ne gleda. Švedi namreč veljajo za zelo tolerantne in tako se obnašajo tudi do tistih z maskami. Uradna epidemiološka stroka tu še vedno zagovarja, da je držanje razdalje in izogibanje prostorom z veliko ljudmi ključno ter najučinkovitejše. Maske bi lahko dajale lažni občutek varnosti, in glede na to, da nam je uspelo sploščiti krivuljo, uvajanje strožjih ukrepov, kot so maske, ni smiselno. Dokler ni potrebe po strožjih ukrepih, jih ne bodo uvedli – saj bi začeli ljudje dvomiti o njihovi smiselnosti. Ukrepi morajo biti sorazmerni in razumljivi vsem, je vodilo švedskih epidemiologov.«
Poroke in zasebne zabave? Že od začetka epidemije velja omejitev zbiranja na 50 oseb. Ravno sedaj pa razpravljajo o sprostitvi tega ukrepa in zvišanju števila na 500 ljudi. »Neobičajno je gledati nogometno tekmo pred prazno dvorano, kinodvorane pa so si ljudje (recimo skupina prijateljev) lahko celo najeli za ceno osmih vstopnic. Prijateljici, ki poje v Kraljevi operi, so večino predstav odpovedali, nekaj so jih predvajali na spletu. A omejitev zbiranja v skupini petdesetih velja samo za javne dogodke. Za zasebne, kot so poroke in rojstni dnevi, je to zgolj priporočljivo in ne zavezujoče, vendar se poudarja priporočilo manj obsežnih druženj. Predvsem pa res opozarjajo, da ob kakršnihkoli simptomih ostaneš doma, tudi razkužila so dostopna povsod.«
Mar to pomeni, da imajo lahko Švedi pogrebe in poroke kot doslej? »Večinoma so poroke res potekale kot običajno. No, razen moje, ki sem jo moral prestaviti,« se zasmeje Ogrin in pojasnjuje, da sta jo na naslednje poletje prestavila zato, ker bi morali vsi gostje iz Slovenije ob povratku iz Švedske v karanteno.
Več v reviji Zarja Jana, št. 39, 29. 9. 2020
