Miloš Kimovec je 41-letni ''fant'', ki še vedno pleza po drevesih. »Ko potujem po svetu, si medtem, ko si drugi ogledujejo znamenitosti in obiskujejo muzeje, jaz ogledujem drevesa. In ni treba veliko, da sem 'gor'.« Mulc, ki je domov hodil s strganimi hlačami in sanjaril o spanju na drevesu, si je mnogo let kasneje uresničil željo. Letos spomladi je skrbno izbral tri drevesa in več kot deset metrov nad tlemi okoli njihovih debel zgradil lesene platoje. »Šest mesecev mi je vzelo, da sem od ideje prek skic in načrtov prišel do uresničitve. Vse sem naredil sam. Vsak tram sem lastnoročno zvlekel na drevo.«
Miloš Kimovec je 41-letni »fant«, ki še vedno pleza po drevesih. »Ko potujem po svetu, si, medtem ko si drugi ogledujejo znamenitosti in obiskujejo muzeje, jaz ogledujem drevesa. In ni treba veliko, da sem 'gor'.« Mulec, ki je domov hodil s strganimi hlačami in sanjaril o spanju na drevesu, si je mnogo let pozneje uresničil željo. Letos spomladi je skrbno izbral tri drevesa in več kot deset metrov nad tlemi okoli njihovih debel zgradil lesene ploščadi. »Šest mesecev mi je vzelo, da sem od ideje prek skic in načrtov prišel do uresničitve. Vse sem naredil sam. Vsak tram sem lastnoročno zvlekel na drevo.«
Bilo je pasje vroče, ko smo se pripeljali v geometrično središče Slovenije, natančneje v Pustolovski park Geoss v vasi Slivna blizu Vač. Medtem ko sva se s fotografinjo zabavali, ko sva opazovali navdušene adrenalince, je Miloš hitel še z zadnjimi drobnimi opravili na novi progi. »Danes bomo odprli še eno progo z desetimi podesti v višini 25 metrov, kar je popoln presežek v primerjavi s podobnimi progami v adrenalinskih parkih.« Ko že govorimo o presežkih, Milošev park je menda še vedno največji tovrstni v Sloveniji in vsako leto ljudem ponudi nov izziv: lani orjaški spust po 900 metrov dolgi jekleni pletenici, letos, no, letos so to romantična doživetja v krošnjah dreves. Romantika v pustolovskem parku? To sem se spraševala le, dokler mi Miloš ni v roke potisnil pasov za plezanje. »Malce so prilagojeni, nimajo jeklenih konic, da ljudi manj motijo med spanjem.« Pasovi med spanjem?! Pa kam gremo? »Ko se odločiš za spanje v naravi, sprejmeš izziv preživetja. To ni enako, kot če bi prespal v hiši na drevesu, v kateri si popolnoma zaščiten pred zunanjimi vplivi. To je čisto pravo spanje v naravi. Če začne deževati, bo deževalo tudi nate. Če zapiha veter, boš to čutila, slišala boš tudi vse zvoke, ki jih ponuja gozd ponoči. Tudi kakšna nočna žival te lahko zbudi iz sladkega spanja. Zagotovo pa te bosta prebudila jutranje sonce in ptičje petje.«
Tri drevesne postelje, tri različne energije.
Več v Zarji št. 32, 9. 8. 2016
Galerija
Poglej vse fotografije (5)
