Svetovni dan aidsa, ki ga že od leta 1988 vsako leto obeležujemo 1. decembra, ni le simbol boja proti virusu HIV, temveč tudi priložnost za ozaveščanje o pomenu zdravja kot temeljne človekove pravice. Geslo letošnje kampanje »Moje zdravje, moja izbira, moja pravica« poudarja, da morajo biti zdravstvene storitve dostopne vsem, ne glede na spol, starost, družbeni položaj ali spolno usmerjenost. Člani Komisije za AIDS pri Ministrstvu za zdravje ob dnevu aidsa poudarjajo, »da neenakosti, stigma, diskriminacija in slaba informiranost ostajajo glavne ovire za uspešnejšo zajezitev epidemije HIV …, zato izpostavljamo pomen spoštovanja človekovih pravic in pozivamo k solidarnosti z osebami, ki živijo s HIV-om. Izpostavljamo tudi odgovornost posameznika pri skrbi za lastno zdravje in zdravje drugih z uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki so na voljo. Poleg temeljne preventive (varnega spolnega vedenja z uporabo kondoma in drugo) so to še testiranje, zgodnje zdravljenje, zaščita z zdravili pred izpostavitvijo HIV-om in po njej (PrEP in PEP), diagnosticiranje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter obveščanje partnerjev o izpostavljenosti okužbi.«
Alarmantno na globalni ravni
V Sloveniji je HIV razmeroma dobro obvladan, vendar na globalni ravni situacija ostaja alarmantna. V letu 2023 je bilo po svetu zabeleženih skoraj 40 milijonov ljudi z virusom HIV, od tega 1,3 milijona novih okužb. Čeprav so na voljo učinkovita zdravila, ki lahko okuženim omogočijo dolgo in kakovostno življenje, stigma in diskriminacija preprečujeta dostop do zdravstvene oskrbe mnogim, ki jo najbolj potrebujejo.
Kaj pomeni živeti s HIV-om v Sloveniji
V naši državi je bilo do novembra 2024 zabeleženih 36 novih primerov okužb. Čeprav se to število zdi nizko, strokovnjaki opozarjajo, da je preventiva ključnega pomena. Največ okužb se prenaša med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, sledijo heteroseksualni odnosi. Pomembno je tudi, da približno desetina ljudi, okuženih s HIV-om, ne ve za svojo okužbo, kar pomeni, da lahko nevede širijo virus naprej.
Slovenija sicer izstopa po kakovostni zdravstveni oskrbi za osebe, ki živijo s HIV-om – tako glede zagotavljanja najsodobnejših zdravil kot psihosocialne podpore. Večina okuženih prejema antiretrovirusno terapijo, ki virus uspešno zatre in preprečuje nadaljnji prenos. Zdravila so brezplačna in dostopna vsem, kar Slovenijo uvršča med države z najnižjo stopnjo epidemije HIV-a v Evropi. »Izziv ostaja še boljše preprečevanje okužbe (temeljna preventiva in PrEP) in njeno zgodnejše odkrivanje, ki je pomembno za uspešnejše zdravljenje posameznika in preprečevanje nadaljnjih prenosov HIV-a,« so zapisali na NIJZ.
Hiv ne izbira - kako se zaščititi
Kljub napredku v medicini je preventiva še vedno najmočnejše orožje v boju proti HIV-u. Uporaba kondoma pri vsakem spolnem odnosu je še vedno najbolj zanesljiva metoda preprečevanja okužbe. Testiranje po tveganem vedenju je izjemnega pomena, saj hitro odkrivanje okužbe omogoča učinkovito zdravljenje in preprečuje širjenje. Za tiste z visokim tveganjem za okužbo je na voljo tudi predizpostavitvena profilaksa (PrEP), to je zdravilo, ki preprečuje okužbo. Poizpostavitvena profilaksa (PEP) pa je terapija, ki prepreči okužbo, če jo začnemo v 72 urah po izpostavitvi virusu. »Potrebno pa je še boljše obveščanje. Na primer strategija PrEP mora biti še naprej ena od prioritet, zato moramo storiti še več za njeno implementacijo. Vse omenjeno je še vedno premalo poznano tudi v zdravstvenih ustanovah, kar včasih povzroča nepotrebno stisko pri pacientih, tudi stigmo in diskriminacijo, ki ju moramo odpraviti,« poudarja prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Testiranje pri izbranem zdravniku
Doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana poudarja, da ima izbrani zdravnik ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju HIV-a: »Bolniki pogosto najprej stopijo v stik z izbranim zdravnikom, zato je pomembno, da izkoristimo to priložnost in ponudimo testiranje, kadar obstaja potreba ali želja. Testiranje pri osebnem zdravniku je zaupno in dostopno za vse, ki ga potrebujejo. Prav tako ne predstavlja dodatnega stroška, saj se testiranje na HIV ter hepatitis B in C zaračunava kot ločeno zaračunljiv material. Iskren in odprt pogovor med pacientom in zdravnikom je ključnega pomena za pravočasno odkrivanje okužb in zagotavljanje ustrezne podpore.«
Testiranje v skupnosti
Ekipa
Kako lahko znižamo zimske energetske račune?
Mitja Ćosić iz društva Legebitra izpostavlja pomen testiranj, ki jih za ranljive skupine izvajajo nevladne organizacije v sodelovanju s stroko in državo. »Program Odziv na HIV omogoča testiranje na HIV in druge spolno prenosljive okužbe v skupnostnem okolju, kjer se posamezniki počutijo varno in sproščeno. Anonimni pogovori in svetovanje pomagajo razbiti stigmo ter zagotoviti hitro vključevanje v zdravljenje. Število uporabnikov teh storitev narašča, kar potrjuje uspešnost programa. Od januarja smo v sklopu projekta Expand razširili dejavnosti testiranja tudi na migrante, uporabnike drog in osebe, ki opravljajo spolno delo,« pojasnjuje Ćosić.
Dodatne dejavnosti za ozaveščanje in podporo
Nevladne organizacije, kot so Legebitra, ŠKUC, DrogArt in DIH, izvajajo tudi številne druge dejavnosti, ki prispevajo k obvladovanju HIV-a. To vključuje skupine za samopomoč, podporne programe za ljudi, ki živijo s HIV-om, usposabljanja za zdravstvene delavce in delavnice za mlade. Kot zanimivost Simon Kovačič iz Združenja DrogArt omenja, da decembra ponovno odpirajo Muzej spolno prenosljivih okužb, izkustveno-razstavni prostor, namenjen mladim, kjer na inovativen način predstavijo ključne informacije o spolno prenosljivih boleznih. »Z boljšim poznavanjem teh okužb želimo mlade opremiti z znanjem, ki jim bo pomagalo sprejemati odgovorne odločitve,« dodaja Kovačič.
Tiha epidemija
HIV ni edina okužba, ki zahteva našo pozornost. Slovenija beleži naraščanje števila primerov klamidije, gonoreje in okužb z genitalnimi mikoplazmami. Pogosto so te okužbe neopažene, kar povečuje tveganje za resne posledice, kot sta neplodnost ali rak. Osveščanje mladih je ključno za spremembo tega trenda. Organizacije, kot so NIJZ, Legebitra in DrogArt, izvajajo delavnice, kampanje in projekte, ki mladim na dostopen način približujejo pomembne informacije o zaščiti in odgovorni spolnosti. S tem pripomorejo k boljši ozaveščenosti in pravočasnemu iskanju zdravniške pomoči.
Zgodnje zdravljenje je ključ
Prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja na naraščajoče število spolno prenosljivih okužb v Sloveniji: »Klamidija in gonoreja sta vse pogostejši, predvsem med mladimi moškimi in ženskami. Poleg tega beležimo vedno več okužb z genitalnimi mikoplazmami, ki so odporne na standardno zdravljenje.« Matičičeva izpostavlja, da so te okužbe dobro ozdravljive, če jih odkrijemo pravočasno, a neodkrite lahko povzročijo resne zdravstvene zaplete, kot sta neplodnost ali rak.
Poleg klamidije in gonoreje je treba posebno pozornost nameniti okužbam z virusoma hepatitisa B in C, ki lahko povzročita cirozo ali raka jeter. Sodobna zdravila omogočajo uspešno zdravljenje teh okužb, a le če se začne dovolj zgodaj. Matičičeva zato poziva, naj ljudje poiščejo zdravniško pomoč po tveganem vedenju ali ob prvih znakih okužbe.
Cepljenje in prevenmtiva kot najboljša obramba
Pomemben del preventive je cepljenje, ki je na voljo proti HPV, hepatitisu B in A ter mpoxu. HPV, ki je glavni vzrok raka materničnega vratu, je med najpogostejšimi spolno prenosljivimi okužbami, cepljenje pa lahko učinkovito prepreči razvoj bolezni. Matičičeva dodaja, da so preventivni ukrepi, kot so testiranje, odgovorna spolnost in uporaba kondomov, ključni za zmanjšanje širjenja teh okužb.
Nova strategija za boljši nadzor okužb
Slovenija pripravlja novo strategijo za obvladovanje HIV-a, virusnih hepatitisov in spolno prenosljivih okužb, ki bo začela veljati leta 2026. Vesna Marinko z ministrstva za zdravje poudarja, da strategija vključuje izboljšanje zdravstvene pismenosti, odpravo stigme in krepitev preventive. »Poudarek bo na zgodnjem odkrivanju, informiranju in zagotavljanju dostopa do potrebnih storitev za vse skupine prebivalstva,« dodaja Marinko.
Pomemben korak naprej je tudi sprejetje zakona o pravici do pozabe, ki ljudem, ki so preboleli raka, hepatitis C ali se zdravijo zaradi HIV, omogoča enakovreden dostop do finančnih in zavarovalniških storitev. Marinko poudarja, da zakon odpravlja diskriminacijo, s katero so se pacienti soočali pri pridobivanju teh storitev.
Najhuje prizadeta regija je podsaharska Afrika, kjer je dostop do zdravil in zdravstvenih storitev omejen. V nekaterih državah stigma še vedno prevladuje, kar pomeni, da se ljudje zaradi strahu pred diskriminacijo izogibajo testiranju in zdravljenju. Na drugi strani pa države, kot sta Slovenija in Nizozemska, izstopajo po nizki stopnji okužb in učinkovitih preventivnih ukrepih.
Največji izziv v boju proti HIV-u in drugim okužbam kljub temu ostaja stigma. Ta preprečuje, da bi se ljudje testirali, poiskali pomoč ali govorili o svojih izkušnjah. Nevladne organizacije in zdravstveni delavci si prizadevajo za odpravo stigme z izobraževanjem, svetovanjem in podporo tistim, ki živijo z okužbo.
Svetovni dan aidsa nas opominja, da se boj proti HIV-u še ni končal. Potrebujemo več osveščanja, več preventive in več solidarnosti. HIV ne izbira – okuži lahko kogarkoli. Z znanjem, sočutjem in dostopom do zdravljenja lahko ustvarimo svet, kjer HIV ni več smrtna grožnja.
