Prelepo bi bilo, če bi med počitnicami vse potekalo tako, kot smo si zamislili, po navadi nas tu in tam le zmoti kaj, na kar bi v poletnih dneh in nočeh najraje pozabili. Recimo nadležno brenčanje komarjev. Morda ste pozabili, da v travi na vas čakajo klopi, ali pa vas na izletu v hribih preseneti kak divji panj os.
Komarji, klopi, obadi
Med najbolj nadležne prebivalce narave, ki hitro skalijo naš mir in dobro voljo, zagotovo spadajo komarji. Ti so pravzaprav najaktivnejši, ko pade mrak, a pozor, k nam so se naselili tudi že tigrasti komarji, ki napadajo tudi zjutraj in nato ves dan. V našem okolju sicer še ni zaznati nevarnih bolezni tigrastih komarjev, a številni tarnajo nad močno srbečimi piki. Da bi se pred njimi obvarovali, uporabljajte primerne repelente, take, ki vsebujejo tudi zaščito pred tigrastimi komarji. Na splošno se priporoča nošenje svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami. To bo koristno tudi kot zaščita pred klopi in obadi, ki so prav tako pogosti spremljevalci poletnih dni. Obadi nas navadno napadejo v krajih, kjer je veliko pašne živine. Njihov pik praviloma ni nevaren, razen za alergike, a utegne povzročiti močno oteklino in srbenje. Tudi pred njimi se lahko zaščitite z repelenti, podobno kot pred klopi, preden se odpravite na sprehod v bližnji gozd ali čez travnik.
Čebele, ose in sršeni
Vse te uvrščamo med kožekrilce, ki ob piku spustijo tudi strup. Pik je boleč in lahko pri ljudeh izzove tudi resno alergijsko reakcijo, ki lahko privede celo do anafilaktičnega šoka. Žal se pred njimi ne moremo obvarovati z repelenti, temveč moramo nekoliko bolj paziti, v kakšnem okolju se gibljemo, kaj počnemo in kako (na prostem) uživamo hrano, ki jih privablja. Govorimo predvsem o sladoledu, sadju, sladkih napitkih. Kadar se te žuželke pojavijo v naši bližini, ne krilimo in ne mahamo z rokami naokoli, sicer lahko povzročimo še več zmede. Pomembno je, da ostanemo mirni. Če nas žuželka vendarle piči, preverimo, ali je v koži ostalo želo, in ga po potrebi previdno izvlečemo. Na ta predel kože prislonimo nekaj čim bolj toplega, da uničimo delovanje strupa, nato pa hladimo z ledom ali mrzlo vodo. Če se pojavijo alergijski znaki, kot so koprivnica, srbečica, otekanje, težko dihanje, je potreben takojšen obisk zdravnika.
Pajki po večini niso nevarni
Pajki pri mnogih vzbujajo strah in grozo, a so večinoma nenevarni. Pa vendar se v Sloveniji lahko srečamo z dvema vrstama potencialno nevarnih pajkov. Prvi je vrečasti pajek, ki ga pri nas najdemo predvsem na travnikih, ki so neurejeni in nepokošeni, a so ugrizi tako redki, da mnogi sploh ne vedo, da jih je ugriznil pajek. Bolečina je lokalna in lahko traja do nekaj ur. Druga vrsta, ki je prav tako prisotna v naših krajih, čeprav precej redko, pa je črna vdova. Ta se zadržuje predvsem v kamnitih ograjah in zemeljskih razpokah ter na straniščih. Ugriz občutimo kot ostro bolečino, ki se razširi na okončine in trup. Navadno sledi znojenje in slinjenje, lahko tudi slabost in bruhanje ter zvišanje krvnega tlaka. Težave se nato umirijo v nekaj urah do nekaj dneh. Pri pojavu takih simptomov pri starejših in otrocih moramo stanje spremljati še posebej pozorno. Pri ugrizu si pomagamo z analgetikom za lajšanje bolečin in ta predel telesa potopimo v vročo vodo, kar pomaga razgraditi strup. Nato pa poiščemo zdravniško pomoč.
