Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti in 33 sklepov. V njem imamo več kot sto mišic, ligamentov in tetiv, kar je skupaj četrtina kosti in mišic celotnega telesa. Ta čudoviti del telesa, ki nas pripelje, kamor želimo iti, ima štiri funkcije: stopala so podpora telesu, spreminjajo sile udarca, ko stopimo na tla v kinetično energijo, stabilizirajo telesno jedro in imajo senzorično funkcijo.
Namesto da bi za njih odlično skrbeli, pa po navadi o stopalih ne razmišljamo preveč. Kupujemo sodobno obutev, ki nas sicer ščiti pred vsem, kar je na tleh – ugrizi/piki živali, mrazom, vročino, poškodbami, črepinjami …, vendar istočasno prekomerno stiska nožne prste, dviguje del, kjer je peta, z debelimi podplati manjša stik s tlemi, manjša gibljivost gležnjev z njihovim prekrivanjem in ublaži sile udarca namesto nas, ko hodimo.
Deformacije stopal, bolečine v kolkih in hrbtu
Posledice nošenja takšnih čevljev so od deformacij stopal, krajših meč in ahilove tetive do spremenjenega nagiba medenice. Vse to vpliva na naše telo – nastanejo bolečine v stopalih, gležnjih, kolenih, kolkih in hrbtenici, telesno jedro postane manj stabilno, pride lahko tudi do inkontinence.
V daljni preteklosti je človek hodil bos. Obuvati smo se začeli pred približno 40 tisoč leti, najstarejši ohranjeni čevlji pa so stari 10 tisoč let. Začetna obutev je bila precej bolj minimalistična kot današnja, pa je kljub temu preoblikovala obliko stopal, vplivala je na funkcijo mišic in način hoje. Stopala naših prednikov brez obutve so bila med hojo plosko na tleh, šele pozneje se je oblikovalo stopalo z lokom. Če danes pogledamo stopala ljudi, ki ne nosijo čevljev, imajo prav tako stopala plosko na tleh, vendar nihče od njih nima šibkega stopala – ob gibanju se stopalni loki normalno aktivirajo.

Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Predvsem otroci čim več bosi
Ob vsakem koraku iz naših stopal do možganov pripotuje približno dvesto tisoč informacij in zato, ko hodimo bosi, tvorimo številne nevronske povezane. Ko svoja stopala obujemo, zmanjšamo možnosti za kognitivni razvoj možganov, ki bi trajal vse življenje. Zato je izjemno pomembno, da zlasti otroci čim več hodijo bosi, saj raziskave kažejo, da to pomaga razvijati osredotočenost, boljše uravnavanje čustva in boljši razvoj socialnih veščin.
Osebna trenerka Alja Malis je v Vadbeni kliniki opozorila, da če želimo preiti na bosonogo obutev, tega ne smemo narediti čez noč, ker ima telo programiran določen način hoje, zato bi se ta način prenesel na drugo obutev, lahko bi nas začela boleti stopala, pete, dobili bi vnetje … Zato pravi, da je zelo pomembno, da si vzamemo čas za tranzicijsko obdobje, v katerem z vajami poskrbimo za optimalnejšo mobilnost in večjo moč stopal, saj moramo stopala naučiti, kako absorbirati večje sile udarca in jih spremeniti v kinetično energijo prek vibracij. Njen načrt tranzicije traja 12 tednov, začne se z dvema tednoma vaj in bose hoje doma, še preden začnemo nositi bosonogo obutev. Če se torej odločite, da boste navadne čevlje zamenjali z bosonogimi, naj se vam nikamor ne mudi, da ne boste naredili več škode kot koristi.