Bosi za zdravje

Bosonoga hoja: je to novodobni trend ali ima dejanski vpliv na telo?

Petra Znoj
18. 6. 2024, 19.40
Deli članek:

V zadnjih letih je vse bolj popularen trend bosonoge obutve. Zagovorniki pravijo, da z moderno obutvijo stopalo deformiramo, s tem povzročimo nepravilno hojo, težišče telesa in manj stabilno telesno jedro, kar pa vodi v bolečine, predvsem v sklepih in hrbtenici. Z boso hojo naj bi začeli optimalno delovati presnova, imunski sistem, krvni obtok in limfni sistem.

Profimedia
V daljni preteklosti je človek hodil bos.

Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti in 33 sklepov. V njem imamo več kot sto mišic, ligamentov in tetiv, kar je skupaj četrtina kosti in mišic celotnega telesa. Ta čudoviti del telesa, ki nas pripelje, kamor želimo iti, ima štiri funkcije: stopala so podpora telesu, spreminjajo sile udarca, ko stopimo na tla v kinetično energijo, stabilizirajo telesno jedro in imajo senzorično funkcijo.

Namesto da bi za njih odlično skrbeli, pa po navadi o stopalih ne razmišljamo preveč. Kupujemo sodobno obutev, ki nas sicer ščiti pred vsem, kar je na tleh – ugrizi/piki živali, mrazom, vročino, poškodbami, črepinjami …, vendar istočasno prekomerno stiska nožne prste, dviguje del, kjer je peta, z debelimi podplati manjša stik s tlemi, manjša gibljivost gležnjev z njihovim prekrivanjem in ublaži sile udarca namesto nas, ko hodimo.

Dreamstime
Če se odločite, da boste navadne čevlje zamenjali z bosonogimi, to naredite postopoma.

Deformacije stopal, bolečine v kolkih in hrbtu

Posledice nošenja takšnih čevljev so od deformacij stopal, krajših meč in ahilove tetive do spremenjenega nagiba medenice. Vse to vpliva na naše telo – nastanejo bolečine v stopalih, gležnjih, kolenih, kolkih in hrbtenici, telesno jedro postane manj stabilno, pride lahko tudi do inkontinence.

V daljni preteklosti je človek hodil bos. Obuvati smo se začeli pred približno 40 tisoč leti, najstarejši ohranjeni čevlji pa so stari 10 tisoč let. Začetna obutev je bila precej bolj minimalistična kot današnja, pa je kljub temu preoblikovala obliko stopal, vplivala je na funkcijo mišic in način hoje. Stopala naših prednikov brez obutve so bila med hojo plosko na tleh, šele pozneje se je oblikovalo stopalo z lokom. Če danes pogledamo stopala ljudi, ki ne nosijo čevljev, imajo prav tako stopala plosko na tleh, vendar nihče od njih nima šibkega stopala – ob gibanju se stopalni loki normalno aktivirajo.

Dreamstime
Pravilen položaj telesa, ki ga dosežemo z boso hojo, omogoči, da optimalno delujejo presnova, imunski sistem, krvni obtok in limfni sistem.
V zadnjih letih je vse bolj priljubljena bosonoga obutev, čevlji, ki posnemajo bosonogo hojo. Še vedno zaščitijo stopalo (imajo podplat), vendar ne omejujejo stopala. S svojo obliko, ki je prilagojena obliki stopala in ima širši predel za nožne prste, stopala ne stiskajo. Podplat je tanjši in prilagodljiv – s tem čutimo tla pod nogami, kar omogoča delovanje naših receptorjev (ki v sodobni obutvi odmirajo) in krepi mišice nog ter občutek za ravnotežje. Pomembno je tudi, da peta ni dvignjena v primerjavi s prsti in da nimajo podpore stopalnemu loku. S tem ko se stopalo giba naravno, se okrepijo mišice nog in stopal ter se spodbuja zdrava drža (s katero se lahko znebimo bolečin v hrbtu in celo v glavi), utrdijo se sklepi, manj je poškodb in imamo boljše ravnotežje.

Predvsem otroci čim več bosi

Ob vsakem koraku iz naših stopal do možganov pripotuje približno dvesto tisoč informacij in zato, ko hodimo bosi, tvorimo številne nevronske povezane. Ko svoja stopala obujemo, zmanjšamo možnosti za kognitivni razvoj možganov, ki bi trajal vse življenje. Zato je izjemno pomembno, da zlasti otroci čim več hodijo bosi, saj raziskave kažejo, da to pomaga razvijati osredotočenost, boljše uravnavanje čustva in boljši razvoj socialnih veščin.

arhiv
Bosonoga obutev s svojo obliko, ki ima širši predel za nožne prste, stopala ne stiska.
Neverjeten je tudi podatek, da pravilen položaj telesa, ki ga dosežemo z boso hojo, omogoči, da optimalno delujejo presnova, imunski sistem, krvni obtok in limfni sistem, pa tudi lažje dihamo ter razbremenimo mišice in sklepe. Ko nosimo sodobne čevlje, to namreč povzroči, da smo z zgornjim delom preveč nagnjeni nazaj, trebuh potiskamo naprej, trdo stopamo na peto, prsti pa pri hoji ne sodelujejo. Ker to ni naraven način hoje, s tem obremenjujemo kolena, kolke in hrbtenico. Pri bosi hoji ali bosonogi obutvi se težišče premakne na sredino, s prsti se odrivamo od tal in stopamo na sprednji ali srednji del stopala.

Osebna trenerka Alja Malis je v Vadbeni kliniki opozorila, da če želimo preiti na bosonogo obutev, tega ne smemo narediti čez noč, ker ima telo programiran določen način hoje, zato bi se ta način prenesel na drugo obutev, lahko bi nas začela boleti stopala, pete, dobili bi vnetje … Zato pravi, da je zelo pomembno, da si vzamemo čas za tranzicijsko obdobje, v katerem z vajami poskrbimo za optimalnejšo mobilnost in večjo moč stopal, saj moramo stopala naučiti, kako absorbirati večje sile udarca in jih spremeniti v kinetično energijo prek vibracij. Njen načrt tranzicije traja 12 tednov, začne se z dvema tednoma vaj in bose hoje doma, še preden začnemo nositi bosonogo obutev. Če se torej odločite, da boste navadne čevlje zamenjali z bosonogimi, naj se vam nikamor ne mudi, da ne boste naredili več škode kot koristi.