Kislica je precej priljubljena pri otrocih, ko jim jo na travniku pokažemo in jo znajo tudi sami poiskati. Priljubljena pa je tudi pri odraslih in danes spada celo med petično zelenjavo, ki služi bolj za dekoracijo nedeljskega jedilnika. Pomlad in poletje sta odličen čas za nabiranje kislice, a pozor, je v sorodu z rabarbaro, kar pomeni, da vsebuje veliko oksalne kisline, zato naj je ne bi jedli v večjih količinah ali prepogosto. V zmernih količinah pa je izjemno zdrava.
Nepogrešljiva v ljudski lekarni
Kislica je imela od nekdaj pomembno vlogo v ljudskem zdravilstvu, priporočali so jo kot sredstvo proti slabokrvnosti, driski, poleg tega pa kot blag diuretik. Veljala je tudi za eno izmed štirih učinkovin za zdravljenje rakavih obolenj, a raziskav in preizkusov tega do danes še niso opravili. Lahko pa povemo, da je bogata z vitaminoma A in C, vsebuje tudi precej mangana, železa, magnezija, fosforja, natrija in kalija. Ker vsebuje tudi oksalno kislino, sicer ni primerna za ljudi, ki uživajo zdravila s kalcijem ali železom, ter tiste, ki imajo težave z ledvičnimi kamni in revmatskimi obolenji. Oksalna kislina namreč veže nase kalcij in tvori kristale, ti pa se odlagajo v ledvicah in lahko povzročijo ledvične kamne. Če smo povsem zdravi, se tega ni treba bati, škodovala bi nam le zelo velika količina zaužitih kislic.
Kislica v kulinariki
Danes se listi mlade kislice uporabljajo predvsem v dekorativne namene, a naj vam povemo, da je kislica že v času starega Egipta imela pomembno vlogo v kulinariki. S svojim kislim limonastim okusom popestri jedi, predvsem se dobro ujame z ribjimi jedmi, tofujem, pečeno zelenjavo in perutnino. Jemo jo načeloma presno, lahko pa jo tudi skuhamo ali popečemo. Presni listki so še kako dobrodošli v solatah, solatnih prelivih, pomakah, namazih in nadevih.
