Če se želimo osredotočiti na domovino češenj, bomo morali najverjetneje v Malo Azijo oziroma natančneje med Kaspijsko in Črno morje. Danes so po svetu zelo razširjene in jih poznajo povsod, kjer prevladuje zmerno toplo podnebje. Med seboj se razlikujejo predvsem po barvi in velikosti sadežev. Ti so lahko zelo drobni, takšne so predvsem divje vrste, in normalno veliki do precej debeli, ko govorimo o hibridnih vrstah. Prav tako češnje ločimo po čvrstosti. Nekateri plodovi ob ugrizu prijetno hrustajo, drugi so mehki in se v ustih skoraj utekočinijo. Pri nas so najpogostejše in najbolj iskane hrustljavke, ki jih odlikuje čvrsto in sladko meso, ne smemo pa mimo vipavk, bing, napoleona in še bil lahko naštevali.
Izbiramo debele in čvrste
Če češenj nimamo doma, jih je zmeraj dobro kupiti pri bližnjem kmetu ali na stojnici. Pri tem pazimo, od kod so češnje prišle, in izberemo, če je le mogoče, čim bolj lokalne. Prve sorte po navadi dosegajo precej visoke cene, ki se prek sezone spreminjajo oziroma spuščajo. Pri nakupu pazimo, da so češnje debele in čvrste ter imajo zelen in svež pecelj, ki je pokazatelj svežine. Takih češenj ne bo treba pozobati takoj in bodo v hladilniku zdržale tudi do štiri dni. A letošnje deževno vreme precej nagaja plodovom, sladkobi in rasti, saj so pogosto razpokane, zaradi česar niso primerne za shranjevanje in skladiščenje, temveč namenjene takojšnji uporabi. Postopek, ki je letos najprimernejši, je morda sušenje ali zamrzovanje, s čimer ohranimo največ vitaminov in rudnin. Pazimo tudi, da jih čim manj prenašamo in prekladamo, sicer hitreje zgnijejo in se poškodujejo. Prav tako jih v hladilniku shranjujemo neoprane, saj zdržijo dlje.
Vir vitaminov in le malo kalorij
Češnje so izjemno bogate z rudninami, kot so kalij, železo, mangan, cink in silicij, prav tako v njih najdemo veliko vitaminov, med katerimi so predvsem A, B1, B2, B6 in vitamin C. Vsebujejo tudi folno kislino, kar je še posebno dobrodošlo pri nosečnicah. Rdeče obarvane češnje so bogate z antocianskimi barvili, ki naše telo varujejo pred škodljivimi vplivi in delovanjem ultravijoličnih žarkov. Nepogrešljive so tudi v času diet, saj so nizko kalorično živilo. V 100 gramih sadeža je le 67 kalorij.
Pomoč bolnikom s protinom
Kot smo že omenili, so češnje bogate z rudninami in vitamini, prav tako z nekaterimi drugimi koristnimi snovmi, med katerimi izstopa predvsem vsebnost antocianskih barvil. Češnje veljajo za vsestransko koristno živilo, ki nas hitro nasiti, obenem blago odvaja pa tudi očisti. Dokazano znižujejo tudi raven sečne kisline in so nepogrešljive pri bolnikih s protinom. Pri protinu gre za kopičenje sečne kisline, stranskega proizvoda prebave, ki se v obliki kristalov nabira v sklepih. To povzroča hude bolečine in otekanje sklepov. Pogosto se protin pojavi v kolenu, na komolcu, na nožnem palcu … Bolnikom priporočajo, da pozobajo vsaj 250 gramov češenj na dan.
Pomoč pri srčnih bolnikih
Surove češnje so izjemno koristne pri ljudeh s srčnimi boleznimi. Visoka vsebnost kalija namreč uravnava ritem bitja srca. Nikar pa ne pozabimo, da je kalij pomemben tudi pri ohranjanju zdrave in sijoče kože. Češnje zaradi prečiščevalnih lastnosti še kako pomembno vplivajo na kožo; vračajo ji lesk, mladostni videz in zavirajo njeno staranje.
Čistijo in lajšajo zaprtje
Zaradi očiščevalnih lastnosti so češnje nepogrešljiv sadež tudi pri zdravljenju in čiščenju ledvic. Te naj bi pomagale pri lažjem izločanju strupov in tekočine iz telesa, nikar pa ne pozabimo, da delujejo blago odvajalno, kar prispeva k boljši prebavi in izločanju želodčnih sokov. Prav tako odpravljajo napihnjenost.
