Temu pa sledijo utrujenost in slaba telesna zmogljivost ter pogosto zastoj tekočine v telesu. V večini primerov gre za kronično obliko bolezni. V starih časih so hujši obliki srčnega popuščanja rekli vodenica.
Težave in znaki srčnega popuščanja
Pojavijo se lahko postopoma ali nenadno, ob akutnem poslabšanju bolezni. V začetku se ta kaže kot zmanjšana telesna zmogljivost ob naporu (hoja v hrib ali po stopnicah), ob telesnem naporu hitreje nastopita utrujenost in zadihanost. Bolnik potrebuje več počitka. Kasneje, ob napredovanju bolezni, se pojavi težko dihanje že pri manjših naporih, lahko že pri hoji po ravnem ali celo v mirovanju. Težko dihanje v ležečem položaju, ki prisili bolnike, da spijo z višjim vzglavjem, je posledica zastoja tekočine v pljučih. Tekočina zastaja tudi v spodnjih okončinah, zato imajo bolniki otekline nog od gležnjev navzgor. Prav tako se nabira v trebušni votlini in organih v njej, zato imajo bolniki napet trebuh, občutek napihnjenosti, počasno prebavo in slab apetit. Pogosto se pojavljata povišan srčni utrip v mirovanju in nereden utrip (aritmija), ob tem tudi motnje koncentracije in pozornosti. Ponoči bolniki pogosteje hodijo na vodo. Pri hudi obliki bolezni imajo pomodrele ustnice, prste in uhlje.
Vzroki težav in dejavniki tveganja
Srčno popuščanje se lahko razvije iz vsake bolezni srca. Najpogostejša vzroka sta koronarna bolezen srca (srčni infarkt in angina pektoris) ter arterijska hipertenzija (povišan krvni tlak). Pogosti vzroki srčnega popuščanja so še okvare srčnih zaklopk, bolezni srčne mišice (kardiomiopatije), vnetje srčne mišice (miokarditis), nekatere motnje srčnega ritma, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, čezmerno pitje alkohola in jemanje drog (predvsem kokaina), prirojene srčne bolezni, nekatere oblike kemoterapije. Dejavniki, ki povečujejo verjetnost za srčno popuščanje, so enaki kot dejavniki nastanka drugih srčno-žilnih bolezni. Ti so: kajenje, debelost, čezmerno pitje alkohola, telesna nedejavnost, psihična preobremenjenost. Pri sumu na srčno popuščanje se lahko zdravnik glede na znake in težave, ki jih bolnik opiše, ter ob analizi EKG-posnetka odloči za nekatere dodatne preiskave, kot so rentgensko slikanje prsnih organov, ultrazvok srca, obremenitveno testiranje, analiza krvi, preiskava srca z izotopi, slikanje koronarnih arterij.
Zdravljenje je sestavljeno iz dveh delov
Prvi del zdravljenja vključuje uporabo zdravil, drugi del je prilagojen način življenja. Običajno je treba vzeti več zdravil hkrati. Katera in koliko se odloči kardiolog glede na bolnikovo stanje in rezultate preiskav. Zdravila je treba jemati redno! Prilagojen način življenja je ob rednem jemanju zdravil ključnega pomena.
Priporočila v prehrani
Pri prehrani je nujno omejiti vnos soli. Priporočena je ena čajna žlička dnevno. Koristno je iz prehrane izključiti industrijsko predelano hrano, saj vsebuje dosti soli in aditivov (konzerve, suho meso in salame, slane sire, slane prigrizke …), in ocvrto hrano. Priporoča se tri glavne obroke in ena do dve malici. Omejiti je treba vnos tekočine, ki lahko poslabša bolezenske znake, zato je treba nadzorovati zaužito tekočino. Tudi tisto, ki se zaužije s sadjem, juho, kompotom … Bolnik ima predpisano količino tekočine, ki jo sme zaužiti v 24 urah.
Redno, a zmerno gibanje
Telesna vadba naj bo redna in pogosta, najbolje vsak dan. Pri poslabšanju bolezni je začasno odsvetovana. Vadba krepi mišice, srce in krvni obtok. Blagodejno vpliva na stres in depresijo. Priporočajo se predvsem hoja, kolesarjenje in telovadba. Vadba naj bo tako intenzivna, da se bolnik med vadbo tudi malo zadiha in utrudi. Prosti čas, socialno okolje in kontrola stresa imajo na zdravje velik vpliv. Aktivnosti v prostem času, ki človeka veselijo, in druženje s prijatelji bogatijo življenje. Vključitev svojcev v zdravljenje kaže dobre rezultate, saj so bolniku v oporo in zato lažje premaguje težave ter zaplete. Umirjenosti in sproščenosti se da naučiti, obstajajo tehnike sproščanja in obvladovanja stresa. Izvajanje teh tehnik pripomore k boljšemu počutju.
