1. Jabolčni kis
Čeprav ga najpogosteje uporabljamo zgolj za zabelo solat, je zadnja leta v svetu postal prava prehranska uspešnica. Velja namreč za živilo, ki pomaga odpravljati odvečne kilogramčke, saj pospešuje presnovo in zmanjšuje tek. A ne le to, deluje tudi proti prhljaju in z naravno vsebnostjo pektina uravnava raven krvnega sladkorja, zaradi česar je primeren tudi za bolnike s sladkorno boleznijo, pomaga pa tudi pri previsoki vrednosti »slabega« holesterola. Žlico jabolčnega kisa, ki ga ljudje uporabljamo že več kot tri tisoč let (poznali so ga že stari Egipčani, o njem so pisali Kitajci), naj bi zaužili pred vsakim obrokom. Z njim zabelite solato, v času piknikov pa iz njega pripravite emulzijo s česnom in peteršiljem.
2. Kokosova voda
To naravno in osvežilno vodo (ne gre za kokosovo mleko, med seboj se razlikujeta) obožujejo igralki Demi Moore in Sienna Miller, pop zvezdi Madonna in Rihanna ter manekenka Gisele Bundchen, ki jo pijejo neposredno iz sadeža (po slamici ali brez nje). Bogata z minerali, kalcijem, magnezijem in kalijem navlaži in osveži organizem, pospešuje celjenje, zdravi mačka in znižuje krvni tlak, izjemno blagodejna pa je tudi za športnike. Poleg tega imata dva decilitra tekočine le 50 kalorij. Namesto mleka ali vode jo dodajte smutiju iz sadja ali zelenjave.
3. Črni česen
Česen s staranjem ob primerni temperaturi in vlagi izgubi jedek vonj, pridobi pa žlahtnejšo aromo. A to ni razlog, zaradi katerega se je črni česen znašel na seznamu superživil, temveč se je to zgodilo zato, ker je v njem veliko antioksidantov in aminokislin. Odlično deluje proti staranju, pomaga zniževati krvni tlak in hkrati učinkuje kot naravni antibiotik. Odkrili so ga Korejci, zaradi sladkokislega okusa pa ga je mogoče uporabiti v skoraj vsaki jedi – izvrsten je v rižotah, testeninah ali solatah. In ne boste verjeli: črni česen odlično poživi tudi sladice.
4. Baobab
Sadež tega afriškega drevesa vsebuje šestkrat več vitamina C kot pomaranča, dvakrat več kalcija kot mleko in veliko vitamina B, magnezija in železa ter največ antioksidantov med sadjem. Je antipiretik, analgetik in antiinflematorik v enem, tako da uspešno znižuje telesno temperaturo, lajša bolečine in spodbuja delovanje črevesne flore. Zagotavlja zadostno količino tako topnih kot netopnih vlaknin, ki se v telesu ne presnovijo in tako pri rednem uživanju preprečuje zaprtje. Prav zato pomaga tudi pri hujšanju, saj pospešuje odvajanje in povečuje količino blata, s tem pa podaljša tudi občutek sitosti. Na voljo je v obliki praška – dve žlički na dan dodajte soku ali jogurtu s svežim sadjem.
5. Morske alge
Te enostavne morske rastline so nepogrešljiv del vodnih ekosistemov, saj proizvajajo kisik. Poznavalci jih cenijo, ker so bogate z minerali in imajo razstrupljevalne lastnosti – nase vežejo težke kovine in jih odstranijo iz telesa, spodbujajo pa tudi prebavo in presnovo. Vsebujejo tudi veliko vitaminov (A, B1, B2, B6 in C), mineralov in klorofila (zelenega barvila, ki pomaga hemoglobinu pri »prenašanju« kisika po telesu). Najprimernejše alge so chlorella (vsebuje vitamine B, C in E ter betakaroten, pomaga pri razstrupljanju telesa), spirulina, ki je bogat vir beljakovin, vitaminov, mineralov in klorofila, skrbi za urejeno prebavo in krepak imunski sistem, ter kelp, naravni vir joda, ki je priporočljiv predvsem za ženske, katerih ščitnica izloča premalo hormonov. Kot dodatek k prehrani so alge na voljo v posušeni obliki, kot prašek ali tablete. Potrebujete jih le v majhnih količinah, dodajate pa jih lahko jogurtu, smutijem, sokovom (agrumi popravijo njihov okus), juham, solatam ali dušeni zelenjavi.
6. Črni koren
Spada med manj znane vrtnine, doma je v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, njegova značilnost pa je črna, včasih tudi meter dolga korenika. Tako temne barve je zaradi antocianov, ki s svojo antioksidativno močjo med drugim pomagajo preprečevati razvoj raka debelega črevesa, v njem pa je tudi veliko luteina, izboljševalca počutja. Primeren je za prehrano diabetikov, saj vsebuje inulin in znižuje količino naravnega sladkorja v krvi. Črni koren je na mizi največkrat skuhan, postrežen kot priloga, prelita z bešamelom ali holandsko omako, lahko pa ga tudi ocvremo, dodamo v juhe in enolončnice ali pa uživamo kar surovega, naribanega v solati.
7. Bučna semena
So odličen vir beljakovin in mineralov, pa tudi antioksidantov in fenolnih spojin, ki zavirajo rast bakterij in virusov, vsebujejo pa tudi kalcij, magnezij, cink (30 gramov 2 miligrama cinka, ki je bistven za dober imunski sistem in prijetno razpoloženje), železo in fosfor ter vitamine A, B in E. Dobro vplivajo na prebavo, krepijo živčni sistem ter lase in nohte. Ugodno delujejo na prostato, zato jih še posebej priporočajo moškim. Bučna semena pomagajo pri težavah s sečili, varujejo pred osteoporozo, ledvičnimi kamni in črevesnimi paraziti ter znižujejo raven škodljivega holesterola. Bučna semena lahko uživate cela, lahko jih potresete po kosmičih, solatah ali smutijih. Če kruh pečete sami doma, dodajte testu tudi nekaj bučnih semen.
8. Pistacija
Ti hranilno zelo bogati oreški vsebujejo veliko zdravih maščobnih kislin, beljakovin, vlaknin, antioksidantov in fitosterolov, slovijo pa po tem, da zavirajo staranje in jim zato pravijo kar naravni botoks. V njih je veliko kalija in vitaminov E, B6 (ta ustvarja več živčnih prenosnikov v organizmu, ohranja zdravje limfnih žlez ter krepi imunski in živčni sistem) in K (največ med vsemi oreščki), magnezija in železa, kar je kot nalašč za prigrizek vseh, ki se ukvarjajo s športom. Raziskava, objavljena v časopisu Asia Pacific Journal of Clinical Nutrition, je pokazala, da uživanje pistacij pomaga tudi ohranjati zdravo telesno težo, saj se jedec zaradi obilja beljakovin in vlaknin hitro nasiti. Pistacije so učinkovite tudi v boju z depresijo, mišično šibkostjo, razdražljivostjo in motnjami zbranosti. Z na grobo strtimi pistacijami obogatite solate in druge zelenjavne jedi, odlične pa so tudi v različnih slaščicah.
9. Kurkuma
Prah intenzivne rumenooranžne barve, pridobljen iz korenine ingverju sorodne rastline Curcuma Longa, tradicionalne medicine vzhoda uporabljajo za čiščenje krvi in prebavil, pri težavah z jetri, žolčnikom in s prebavnim traktom ter kot zdravilo proti vnetjem (artritis). Rumenooranžno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin, in prav to naj bi bilo njena poglavitna zdravilna učinkovina. Priporočena dnevna količina kurkume pri omenjenih težavah je ena polna žlička na dan (približno 4 grame), razdeljena na tri dele, zaužite zjutraj, opoldne in zvečer, za preventivo pa je dovolj že pol grama na dan. Kurkuma je sestavni del začimbne mešanice kari (v njej ima skoraj tretjinski delež), s katero začinite rižote in enolončnice, mesne in ribje jedi, omake in tudi omlete.
10. Tef
Izvira iz Etiopije, zaradi česar mu pravijo tudi etiopsko žito ali proso. Nanj prisegata igralka Gwyneth Paltrow ter modna oblikovalka in nekdanja članica skupine Spice Girls Victoria Beckham, velja pa za žito tekačev. Pohvali se lahko namreč z nizkim glikemičnim indeksom, saj ogljikovi hidrati (škrob) počasi sproščajo energijo, zaradi česar je priljubljen pri športnikih, idealen pa je tudi za prehrano vegetarijancev, saj je prava bomba odlično prebavljivih beljakovin. Tef je brez glutena, sicer pa bogat s kalcijem (skodelica kuhanega tefa vsebuje 387 miligramov kalcija, kar je skoraj polovica priporočenega dnevnega vnosa), z železom (ima dvakrat toliko železa, kot ga imata pšenica in ječmen), magnezijem, fosforjem, bakrom in manganom. Redko povzroča alergije in je lahko prebavljiv. Zaradi majhnosti zrna ga pogosto uporabljajo za polnozrnate izdelke, pa tudi tefova moka je skoraj vedno polnozrnata, saj je v njej veliko otrobov in kalčkov. Iz njega lahko naredite puding, spečete kruh in tudi sladice – kolače, piškote ali mafine. Kot nalašč pa je tudi za zgoščevanje juh, enolončnic in omak.
Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.
