Po navadi pravimo, da je ekcem kožno stanje, ki mu sodobno pravimo atopijski dermatitis. A to ne drži povsem. Ekcem je zelo širok pojem, predvsem pa ne pomeni ene kožne bolezni. Ekcem je krovni pojem za pordelo, razdraženo, suho in srbečo kožo, ki pa ima lahko različne izvore, zato poznamo približno ducat različnih oblik ekcema. Atopijski dermatitis je eden od njih, je kroničen in podedovan, običajno pa se pojavi že v zgodnjem otroštvu. Ekcem, za katerim boleha večina odraslih – kontaktni dermatitis –, pa je posledica stika s kemikalijami, ki jih najdemo v detergentih, milih, šamponih, pralnih praških, mehčalcih, ostalih čistilih ... Skupni imenovalec vseh oblik ekcema pa je poškodovana zaščitna plast kože, zaradi česar vlaga iz nje hlapi hitreje, koža se izsuši in postane bolj občutljiva na zunanje vplive, kar se kaže kot rdečica, vnetje, srbenje, luščenje ...
Nalezljivost
Nevednost pri mnogih boleznih povzroči neutemeljen strah. Ker se ekcem pri odraslih zaradi stika s kemikalijami lahko pojavi praktično iznenada in nepojasnjeno, lahko mnogi sklepajo, da gre za prenosljivo bolezen. A ekcem ni nalezljiv. Ker pa so ljudje z ekcemom zaradi poškodovane zaščitne plasti kože bolj dovzetni za kožne okužbe, se lahko zgodi, da bolj zbolevajo za prenosljivimi kožnimi boleznimi, ki jih lahko prenesejo tudi na druge. V tem primeru gre za prenos prenosljive kožne bolezni, ki ima lahko podobne značilnosti kot ekcem, ne pa za prenos ekcema.
Vpliv stresa
Precej razširjeno je prepričanje, da se ekcem pojavi tudi zaradi stresa. Ker je natančen vzrok ekcema včasih težko ali sploh nemogoče izločiti, se takšno prepričanje zdi precej upravičeno. Toda stres sam po sebi ne more biti vzrok za nastanek ekcema, lahko pa ga pospeši in okrepi, pravijo dermatologi. Stres namreč sprošča hormon kortizol, ki zmanjšuje zmožnost kože, da zadržuje vodo. Zaradi tega je koža veliko bolj suha in nagnjena k vnetju. Da bi se torej izognili učinkom, ki jih ima stres na jakost ekcema, si privoščite dovolj spanja in rednega gibanja, da omilite stres.
Zdravljenje
Vsi bolniki z ekcemom, ki imajo za seboj že kar nekaj pregledov pri osebnem zdravniku in dermatologu ter so iztisnili že precejšnje število tub z zdravilnimi mazili, vam lahko soglasno povedo, da samo zdravila niso dovolj za zdravljenje ekcema. Zdravila so učinkovita zgolj takrat, ko gre za večje izbruhe ekcema. Ker gre večinoma za zdravila z močnimi steroidi, ki sčasoma lahko še bolj poškodujejo kožo, jih zdravniki svetujejo zares zgolj samo v skrajnih primerih, in to toliko časa, da odpravijo simptome. Za zdravljenje ekcema je drugače ključnega pomena življenjski slog. Prvo, kar boste slišali pri osebnem zdravniku in dermatologu, je predlog po spremembi življenjskega sloga. Uživanje zadostne količine svežega sadja in zelenjave, ki zagotavljata antioksidante, izogibanje stresu, predvsem pa izogibanje vsem kemijsko obogatenim in predelanim izdelkom (tudi hrani). Občutljivo kožo je treba dnevno negovati z ustreznimi izdelki.
Kopanje
Koža ljudi se na klor v bazenih različno odziva. Nekateri pacienti z ekcemom pravijo, da jih klor še bolj razdraži, spet drugim pomaga. Razumljivo pa je, da se pred vsakim kopanjem v bazenu bolniki upravičeno bojijo. A se kopanju ni treba izogibati. Če vas klor draži, se pred kopanjem namažite z debelo plastjo kreme, mleka ali losjona, da ustvarite zaščito, takoj po kopanju pa ga se sperite z navadno vodo in občutljivi predel spet namažite z ustrezno kremo. Ker se klor bazenom dovaja intervalno (ko izhlapi iz vode, ga spet dodajo), se kopajte takrat, ko ga je v bazenu najmanj. Po navadi zjutraj vodo klorirajo, zato ima bazen dopoldne najbolj močan vonj po kloru. Kot dobro novico naj vam zaupamo ta podatek: ameriško nacionalno združenje bolnikov z ekcemom po zbranih podatkih navaja, da se naša koža sčasoma navadi na klor, kar pomeni, da vas klor ne bo več dražil, če boste na bazen hodili pogosteje.
