Zaradi pritiska medvretenčne ploščice pride do vnetja in nabrekanja okolnih tkiv. Vse to povzroči utesnitev živčne korenine ali hrbtenjače. Najpogosteje je utesnjena živčna korenina ishiadičnega živca, kar se kaže z značilno bolečino vzdolž prizadetega živca oziroma ishialgijo, znano tudi kot išias.
Kaj ga povzroča
Okrog 25. leta začne medvretenčna ploščica postajati manj prožna, ker se postopno zmanjšuje vsebnost vode. Vsakdanje dejavnosti in manjše poškodbe pospešujejo nastanek degenerativnih sprememb, ki lahko sčasoma vodijo v zdrs medvretenčne ploščice. Tveganje je večje pri ljudeh s čezmerno telesno težo in pri ljudeh, ki nepravilno obremenjujejo hrbtenico, na primer z dviganjem težkih predmetov.
Kakšni so simptomi
Simptomi se razvijajo postopno, lahko pa se pojavijo nenadno. Nakazujejo jih topa bolečina v prizadetem delu, boleči mišični krči in slabša gibljivost, ob poskusu premikanja se bolečina okrepi. Če ploščica pritisne na živčno korenino, se pojavijo dodatne težave, na primer močna bolečina in mravljinčenje v poteku prizadetega živca. Pri zdrsu medvretenčne ploščice v predelu vratu je prizadeta zgornja okončina, pri zdrsu v ledvenem delu pa spodnja. Pojavi se lahko oslabelost mišic ali omejena gibljivost prizadete okončine. Zdrsnjena medvretenčna ploščica lahko pritisne tudi neposredno na hrbtenjačo. Takrat se lahko pojavijo motnje pri odvajanju vode in blata.
Prvi znak, ki bolnika usmeri na pregled v ortopedsko ambulanto, je bolečina, ki po od štirih do šestih tednih kljub analgetiku ne mine. Velik delež simptomatskih diskus hernij se namreč umiri v tem obdobju. Pojav bolečine, ki seva v noge, je znak prisotnosti večje diskus hernije, ki zahteva poglobljeno obravnavo. Pojav oslabljene mišične moči oziroma motenj odvajanja vode ali blata pomeni alarm za pacienta in nujen obisk ortopeda ali nevrokirurga v 24 urah.
