Če imamo mišice dovolj napete in trdne, pritiskajo na različna tkiva in organe ter jih pomagajo držati v pravilni legi. Včasih pa mišice oslabijo, denimo zaradi prenapetosti ob dvigovanju bremen ali prirojene šibkosti. Ko se to zgodi, si mehka tkiva izsilijo pot skozi oslabelo mesto in tvorijo izboklino ali vrečo, znano kot kila ali hernija. Če se nam ponavlja, jo je najbolje operirati.
Največkrat popusti trebušna stena
Kile se pojavljajo na mnogih delih telesa, vendar so najpogostejše v trebušni steni. Nemalo trebušnih organov držijo v pravi legi trdne mišice trebušne stene, tudi če pritisk od znotraj naraste, na primer med kašljanjem, kihanjem, dviganjem težkih bremen ali ob napenjanju pri odvajanju seča ali blata. Če pa kakšen droben delček stene odpove, je to že dovolj, da skozi »luknjo« zdrsne del trebušne vsebine, zlasti črevesje, in zatipamo zoprno bulo, ki se je kar ustrašimo.
Zgaga naznanja kilo
Precej pogost tip kile je hiatalna kila, ki nastane na preponi, to je mišični plasti, ki ločuje prsno votlino od trebušne. Njen poglavitni znak je običajno zgaga oziroma boleče pekoč občutek v prsih. Nastane, kadar okoli odprtine v preponi, ki ji pravimo hiatus, oslabi mišično tkivo in se trebušni del požiralnika, pogosto kar skupaj z delom želodca, zrine navzgor skozi hiatus v prsno votlino. Kila oblikuje zvonasto oteklino na koncu požiralnika, vendar kljub zgagi večina ljudi niti ne pomisli, da jo ima. Tudi kila pod žličko je majhna in ne dela velike otekline, vendar lahko povzroči prebavne težave, spahovanje in celo bruhanje.
Kila tik ob popku
Popkovna kila tik nad popkom ali pod njim je najpogostejša pri močnejših ženskah, ki so večkrat rodile. Občutimo jo kot nelagodno težo, včasih tudi bolečino. Tudi popkovne kile pri novorojenčkih so precej pogoste in nastanejo, ker se trebušna stena med plodovim razvojem ni pravilno razvila. Nabreklina naraste zlasti pri joku. Velikokrat se pozdravi kar sama, kakšno leto po rojstvu, če ostane, zdravnik predlaga operacijo.
Druge kile
Pri moških so pogoste dimeljske kile. Predel dimelj je že anatomsko šibkejši zaradi slabše mišične pokritosti, poleg tega pokončna drža povzroča velik pritisk na ta predel in tako še bolj obremenjuje šibko tkivo. Kombinacija teh dejavnikov povzroči predrtje mišičnega tkiva ali razširitev že prej obstoječe luknje v njem, mehur ali črevo pa se izboči skozi trebušno steno v dimlje. Pri neposredni kili odrinejo trebušni organi šibke trebušne mišice, ki so v dimljah, vstran. Posredna kila zdrkne kar skozi dimeljski kanal, zato moški občuti izboklino ali občutek teže v dimljah. Stegenska kila pa se pojavlja na zgornjem delu stegna. Je pogostejša pri ženskah, spet tistih, ki so močnejše in so večkrat rodile. Ker je odprtina, skozi katero zdrkne stegenska kila, majhna, je nevarno, da se organi "zadrgnejo" in je operacija nujna.
Je kila ali kaj drugega?
Glavni znak kile je bula ali oteklina, ki nastaja počasi in v nekaj dneh, lahko pa tudi nenadno, na primer ob dvigu težkega bremena, močnem kašlju ali porodu. Na mestu bule imamo lahko občutek teže ali pa je predel občutljiv.
S pregledom ne odlašajmo več kot teden dni. Kdaj je kila nevarna in kdaj je nujna zdravniška pomoč?
Če vsebuje trebušna kila del črevesa, se črevesna vsebina skozi ta del ne more premikati. To je obstruktivna kila, ki povzroča vse večje bolečine v trebuhu, slabo nam je in bruhamo. Ravno tako je nevarno, da se kila zadrgne, ko se zaradi zatekline prekine preskrba njenega tkiva s krvjo. Zadrgnjena kila se poveča, je rdeča in zelo boleča, zato jo obravnavajo kot nujni primer. Kdaj torej poiskati pomoč? Žal se večina kil počasi slabša in vedno obstaja nevarnost obstrukcije ali zadrgnitve. Če imamo bulo ali oteklino, ki traja več kot teden dni in si je ne znamo pojasniti, pojdimo k zdravniku. Če gre res za kilo, ki se noče za vedno posloviti sama, bo zdravnik predlagal operacijo. Kilo popravijo tako, da zdrknjeno tkivo porinejo nazaj na svoje mesto, ohlapne mišice pa napnejo in zašijejo skupaj. Med okrevanjem je treba skrbno upoštevati zdravnikova navodila, da zaradi nenadnega napora, ki napne trebušno steno, ne bi ponovno nastala izboklina.
