Po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije v zvezi z gibanjem za zdravje naj bi se ljudje gibali vsak dan, zmerno, po pol ure. Ima pa vsaka starostna populacija svoje posebnosti. Tako otroci potrebujejo količinsko več gibanja, ki naj bo raznovrstno, starejši ljudje pa potrebujejo manj gibanja, ki naj bo zelo zmerno. Bolj kot iskanje natančne količine, minut... je pomembno, da imamo v zavesti, da se moramo gibati. Da to naše telo nujno potrebuje. Da je to hrana telesu in da brez gibanja telo težko ostane mobilno ter brez bolečin ali drugih gibalnih težav na starost.
Ko vadimo preveč…
Torej moramo za optimalno zdravje svojega telesa delati tako za vzdržljivost kot za ravnotežje, koordinacijo, gibljivost in moč. A kaj se zgodi, ko eni ali več omenjenim gibalnim sposobnostim namenimo preveč pozornosti? Če pridemo do točke, da naše telo pade iz ravnovesja zaradi preveč vadbe, lahko to vodi do kronične utrujenosti, poškodb, težav s spanjem, hormonskim neravnovesjem... Koliko je preveč, je spet odvisno od posameznika – ob enaki količini vadbe lahko nekdo pade iz ravnovesja, za drugega pa je te vadbe ravno prav.
Ne le koliko, temveč tudi kako
Pogosto pa je večja težava kot preveč gibanja odločitev ljudi za gibanje, ki morda ne ustreza trenutnim gibalnim sposobnostim posameznikov: največkrat si izberejo prezahtevno vadbo, s katero si lahko naredijo več škode kot koristi. In prav takrat najpogosteje pride do poškodb, ki pa na koncu spet ustavijo gibanje, ali pa ljudje gibanje opustijo, saj je bilo za njih prenaporno oziroma jim ni bilo v veselje.
Raziščimo, kaj nam ustreza
Raziskujmo, katero gibanje nam najbolj ustreza. Potem je naša dolžnost, da preverimo, ali to gibanje pravilno izvajamo. Da bomo svojemu telesu z vadbo res dali to, kar potrebuje, in mu niti na kratki niti na dolgi rok ne bomo škodovali, se posvetujmo s trenerji ali ustrezno usposobljenimi strokovnjaki.
