Če vas poleg teh težav pestijo številne alergije, se težko znebite maščobe na trebuhu, imate težave s spominom, v kuhinjskih predalih pa pogosto iščete nekaj slanega, obstaja velika verjetnost, da sta vaši nadledvični žlezi izčrpani oziroma slabše delujeta.
Nadledvični žlezi sta glavni organ, ki skrbi za odgovor telesa na stres, pa naj gre za stres ob življenjski nevarnosti ali kronični stres v službi. Vsakič ko vas življenje vrže iz tira, nadledvični žlezi začneta izločati večje količine stresnega hormona kortizola, telo pa se na to odzove tako, da iz mišic sprosti aminokisline, glukozo iz jeter in maščobne kisline v krvni obtok, s čimer vas oboroži s povečano zalogo energije, da se boste lahko lotili težave, ki vas ogroža. Kar je super novica, če vas v gozdu napade medved. Toda če se taki stresni dogodki (ko zamujate na sestanek, se sprete s partnerjem, vam grozi izguba službe ali zbolite) ponavljajo prepogosto, se nadledvični žlezi izčrpata in začneta vse slabše delovati. Če vas poleg kroničnega stresa pestijo težave s prebavnim in imunskim sistemom, je to še toliko večji napor za nadledvični žlezi, vi pa vse težje premagujete vsakodnevne stresne situacije.
Od utrujenosti do aritmije
Prvi simptomi izčrpanih nadledvičnih žlez so takšni, da vas bo večina zdravnikov odpravila z nasvetom, da se začnete aktivno sproščati ali obiščete psihoterapevta. Kar je seveda dober nasvet, a kaj, ko v večini primerov za izboljšanje stanja to ni dovolj. Ker nadledvični žlezi ne delujeta v polni meri, se še vedno zjutraj zbujate enako utrujeni, kot ste bili zvečer, čeprav ste spali osem ur ali več. Ponoči se zbujate, četudi nimate nekih posebnih skrbi. Zelo težko shujšate, še posebno okrog pasu. Čeprav niste dementni, imate vse pogosteje težave s spominom. Ko se dvignete iz ležečega položaja, se vam vse pogosteje zvrti, kar zdravniki radi pripišejo nizkemu pritisku. Zelo hitro se razburite in se pri tem lahko tudi tresete, četudi vas ni strah. Pojavlja se vam vse več alergij, po obolenjih pa vse dlje okrevate. Lahko se vam pojavita srčna aritmija in hipoglikemija, v zadnji fazi pa tudi smrtno nevaren adrenalni zlom. Zato, preden se zadovoljite z diagnozo tesnobnosti, depresije ali hipohondra, vsekakor preverite stanje svojih nadledvičnih žlez.
Merjenje kortizola v slini
Stanje nadledvičnih žlez lahko preverite pri endokrinologu ali se odločite za samoplačniški hormonski test sline, pri katerem boste s tri- do petkratnim vzorčenjem sline ugotovili dnevni profil za kortizol. Pri človeku z zdravima nadledvičnima žlezama je vrednost kortizola najvišja zjutraj (da smo pripravljeni na dnevne izzive), čez dan pa postopoma pada. Pri izčrpanih nadledvičnih žlezah pa so vrednosti in ritmi lahko popolnoma porušeni, zato je vsekakor smiselno, da rezultate meritev raztolmači strokovnjak za nadledvične žleze, ki vam na podlagi rezultatov lahko predpiše ustrezno zdravljenje. Poleg ustrezne spremembe življenjskega sloga, ki mora vsebovati čim manj stresa, sladkorja in prečiščenih ogljikovih hidratov, ki dodatno bremenijo nadledvični žlezi.
