Deljenolistna srčnica (Leonorus cardiaca L.) je dolgo veljala za nepogrešljivo, saj so jo pogosto uporabljali in cenili predvsem stari Rimljani in Grki. Rastlino so uporabljali tako v zdravilne namene, kot tudi pri pripravi magičnih napojev in pri odganjanju nesreče in zlih duhov. Danes je poznana predvsem kot plevel oziroma rastlina, ki jo pretežno najdemo ob travnih mejah, v gozdovih, ob potokih, cestah … Srčnico prepoznamo po do skoraj meter visokih listih, ki se razcepijo na tri do pet krakov. Iz kratke korenike tako po navadi požene več razvejanih stebel, listki pa so porasli z dlačicami in mladi, grobo narezljani ob robovih. V začetku meseca julija običajno zacveti s svetlo rdečimi cvetovi, ki so nameščeni v navideznih vretencih na zgornjem delu stebla. Ima dokaj neprijeten vonj in grenak okus.
Krepčilo za srce
Če rastlino uporabljamo v zdravilne namene, naberemo cvetočo zel, ki jo nato grobo narežemo in posušimo. Po navadi jo uporabljamo kot krepčilo in zdravilo za srce. Posebno koristna je pri pospešenem utripu, pojavu tesnobe ali živčni napetosti. Pomagala naj bi tudi pri histeriji ali razdraženosti. Zdravilci ugotavljajo, da pomaga tudi pri napenjanju in lajšanju želodčnih krčev. V odlično pomoč je tudi pri dihalnih stiskah in zasluzenosti dihal. Uživamo jo kot poparek. Dve žlički zeli prelijemo s tremi decilitri vrele vode, pustimo 10 minut in precedimo. Pijemo po požirkih do trikrat dnevno.
Pomoč pri ženskih težavah
Deljenolistna srčnica je od nekdaj veljala za nujno sestavino pri blaženju bolečih menstruacij, kot tudi v času menopavze. Znano je, da naj bi zelišče urejalo menstrualne cikle in lajšalo menstrualne bolečine. Prav tako naj bi veljala za krepčilo v času menopavze in bila v pomoč pri hormonskih nihanjih. Zdravilci srčnico priporočajo tudi po porodu, saj naj bi ustavljala poporodne krvavitve in krepila maternico. Pripravek v obliki tinkture pa naj bi bil koristen pri uporabi za izpiranje pri vaginalnih okužbah.
