Kisik prenašajo rdeče krvničke, ki predstavljajo skoraj polovico prostornine krvi, sestavljajo pa jo tudi bele krvničke, ki telo branijo pred okužbami, in krvne ploščice, ki s tvorbo strdkov ustavljajo krvavitve iz poškodovanih žil. Krvnih bolezni je kar nekaj, v glavnem pa nastanejo, ker sta se spremenila število ali zgradba krvnih celic.
Anemija
Bolezen zaradi pomanjkanja ali okvare hemoglobina, barvila v rdečih krvničkah, ki prenaša kisik, prepoznamo po utrujenosti in omotičnosti, bledi koži ter zadihanosti že ob majhnih naporih. Ob tem morda zaznamo še pospešen srčni utrip, saj srce poskuša povečati dotok kisika v tkiva, tudi gležnji lahko otečejo in težje dihamo. K sreči se bolezen dobro odziva na zdravljenje. Najpogostejša pa je anemija zaradi pomanjkanja železa v telesu, to je osnovne sestavine hemoglobina, ki je največkrat posledica izgubljanja večjih količin železa, pri ženskah zaradi obilnih menstruacij, lahko pa tudi zaradi osiromašene prehrane. Zato je pogostejša pri otrocih in mladostnikih, ki že zaradi hitre rasti potrebujejo več železa, ter pri nosečnicah. Tudi to anemijo prepoznamo po utrujenost in omotičnosti, pa še po razpokah kože v ustnih kotičkih in krhkih nohtih. Pozdravili se bomo z nadomeščanjem železa z železovimi tabletami; telo pa jih bo še bolje izkoristilo ob večjih količinah vitamina C.
Megaloblastna in srpastocelična anemija
Megaloblastna anemija je posledica pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline, ki ima pomembno vlogo pri tvorbi zdravih rdečih krvničk. Pogosteje je primanjkuje nosečnicam, kar tudi poveča nevarnost okvar pri plodu, zato je treba pri načrtovanju nosečnosti jemati dodatke tega vitamina. Tudi to anemijo prepoznamo po utrujenosti, bledici in zadihanosti. Zdravi se tako kot druge vrste anemije, z dodajanjem vitamina.
Srpastocelična anemija je dedna okvara, pri kateri nastajajo srpasto oblikovane rdeče krvničke, ob čemer čutimo utrujenost in omedlevico, hudo bolečino in oteklino v predelu kosti ali sklepa, bolečine v trebuhu in tudi urin je lahko krvav. Takšno poslabšanje bolezni je lahko smrtno nevarno in zahteva nujno zdravljenje v bolnišnici.
Talasemija in hemolitična anemija
Talasemija je dedna anemija, ki prizadene tvorbo hemoglobina, barvila v rdečih krvničkah, na katero se veže kisik. Telo poskuša povečati preskrbo tkiv s kisikom tako, da tvori dodatne rdeče krvničke v kostnem mozgu, pa tudi v jetrih in vranici, kjer rdeče krvničke sicer ne nastajajo. Prepoznamo jo po bledici kože, zadihanosti pri manjših naporih, po oteklini trebuha zaradi povečanja jeter in vranice. Prizadeti otroci zaostajajo v rasti in spolnem razvoju. V zelo hudih primerih se zdravniki odločijo za presaditev krvotvornih matičnih celic.
Hemolitično anemijo povzroča čezmerno propadanje rdečih krvničk, kar je lahko posledica neustreznega imunskega odziva, dednih bolezni ali okužb. Spet jo prepoznamo po utrujenosti in zadihanosti, lahko pa tudi po porumenelosti kože in beločnic, po otekanju trebuha zaradi vranice, ki razgrajuje številne okvarjene rdeče krvničke.
Hemofilija in chirstmasova bolezen
Hemofilija in christmasova bolezen sta posledici pomanjkanja beljakovine, ki sodeluje pri strjevanju krvi, za njima pa bolehajo samo moški. Tudi za ti dve bolezni so značilne podplutbe že po manjših poškodbah, nenadne boleče otekline v mišicah in sklepih, ki nastanejo zaradi krvavitve, daljša krvavitev po poškodbi ali manjšem kirurškem posegu ter kri v urinu. Bolezen se zdravi z injekcijami faktorjev strjevanja krvi, včasih le ob poškodbah, pri hujših oblikah bolezni pa redno. Odpovedati se je treba nevarnim, kontaktnim športom in vzdrževati je treba skrbno ustno higieno.
Hiperkoagulabilnost
Pomeni večjo nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov v žilah, to pa je lahko izjemno nevarno, saj lahko vodi v pljučno embolijo, globoko vensko trombozo oziroma zamašitev žile v srcu ter posledično infarkt. Lahko je posledica dednih okvar in pomanjkanja nekaterih snovi pri strjevanju krvi ali pa nastajanja nenormalne oblike koagulacijskega faktorja. Tudi povečano število rdečih krvničk lahko povzroči strdke. Zdravnik nam bo predpisal zdravila proti strjevanju krvi, priporočljiva sta opustitev kajenja in zdravljenje z zdravili z estrogenom, kot so kontracepcijske tablete in nadomestno hormonsko zdravljenje.
Levkemija
Je skupina rakavih obolenj kostnega mozga, za katero je značilno nenadzorovano nastajanje belih krvničk. Manj rdečih krvničk pomeni manj kisika v telesu, zmanjšanje števila normalnih belih krvničk poveča dovzetnost za okužbe, pomanjkanje trombocitov pa lahko povzroči hude krvavitve. Vse levkemije povzročajo značilne simptome anemije: utrujenost, bledo kožo in zadihanost že ob manjših naporih, ob tem pa tudi hujšanje, vročino, nočno potenje, krvavitve in ponavljajoče se okužbe. Akutna levkemija prinese s seboj tudi hude bolečine v kosteh. Prognoza je odvisna od vrste levkemije in njene izraženosti, je pa zdravljenje uspešnejše pri otrocih. S presaditvijo matičnih celic nadomestijo rakave ali nenormalne krvotvorne matične celice z zdravimi.
Plazmocitom in policitemija
Plazmocitom je rak kostnega mozga, pri katerem se nenadzorovano razraščajo nenormalne bele krvničke plazmatke, ki tvorijo protitelesa. Plazmocitomske celice uničujejo kostno tkivo, kar povzroča bolečine v kosteh, zlome in sproščanje večjih količin kalcija v krvni obtok. Bolniki so utrujeni in bledi, zadihani, veliko bolehajo, žejni so ter težko odvajajo blato, trpijo zaradi bolečin v kosteh, najpogosteje v hrbtenici. V zadnjih letih se je preživetje precej izboljšalo in večina bolnikov živi po zaslugi kemoterapij in terapije s kortikosteroidi do pet let, nekateri pa celo do deset let po postavitvi diagnoze. Policitemija je še ena bolezen, za katero je značilna povečana koncentracija rdečih krvničk, zaradi česar imajo bolniki povsem pordelo kožo in oči, glavobole, zvoni jim v ušesih, poleg tega trpijo za motnjami vida in vrtoglavico. Zdravijo jih z vbodi igel v veno, s katerimi odstranijo približno 300 mililitrov krvi iz obtoka, dokler se raven rdečih krvničk ne normalizira, ali pa s kemoterapijo, s katero se prav tako upočasni tvorba rdečih krvničk, kar omogoča preživetje do 15 let.