Oznaka »pred jedjo« pomeni, da morate zdravilo vzeti najmanj 30 minut pred obrokom. V praznem želodcu namreč ni prebavnih sokov, ki bi uničili učinkovino. Zdravila z oznako »med jedjo« učinkujejo neposredno v povezavi s hrano, zato jih je najbolje vzeti med jedjo. Poln želodec sicer upočasni absorpcijo učinkovine v kri. Po drugi strani pa so težki preparati, na primer za zdravljenje revme, lažje prebavljivi. Po jedi: obrok mora zapustiti želodec in šele takrat lahko vzamete zdravilo, za katero se priporoča, da ga vzamete po jedi. Največkrat to pomeni po najmanj dveh urah. Bolj prazen je želodec, hitreje zdravilo učinkuje, na primer sredstvo proti bolečinam.
Na prazen želodec
Jemanje na prazen želodec se večinoma priporoča pri zdravilih za ščitnico in pri antibiotikih. Telo lahko tako optimalno absorbira zdravilo, učinkovine pa hitro preidejo v kri. V vsakem primeru jih je treba z velikim kozarcem vode vzeti takoj po vstajanju.
»Istočasno« ne pomeni »skupaj«
Pomembno je tudi razlikovati, ali je treba zdravilo vzeti »istočasno« ali »skupaj«. Zdravil za zdravljenje bolezni srca in obtočil ne smete jemati istočasno z antacidi (proti zgagi), lahko pa skupaj. Povedano jasneje: med zaužitjem obeh mora preteči najmanj dve uri. Pri zdravilih je pogosto pomembno tudi, s katero tekočino jih poplaknete. Čaj in kava nista najboljša. Lahko se namreč pojavi medsebojno učinkovanje taninske kisline obeh napitkov, kar oslabi učinek zdravila. To zlasti velja za tablete z železom, ki jih je najbolje poplakniti s kozarcem pomarančnega soka. Vitamin C namreč pospešuje absorpcijo železa v tankem črevesju.
Zdravila in živila
Tudi živila lahko vplivajo na absorpcijo zdravil. To na primer velja za živila, bogata z balastnimi snovmi, ki upočasnijo učinek zdravila. V najslabšem primeru sredstva proti bolečinam ne učinkujejo. Če morate denimo jemati zdravila za redčenje krvi, pojejte čim manj špinače, belušev, ohrovta, kislega zelja, fižola in rumenjakov. Vitamin K namreč spodbuja strjevanje krvi.
