Če pa za nami smrdi na stranišču še pol ure, se nam zdi, da je vse normalno. Toda to je le zelo običajno, ne pa normalno. Smrad je znak gnitja, ki ga povzročajo gnilobne bakterije. Ustvarjajo strupe - proste radikale in druge oksidante. V takem okolju se hitro razmnožujejo tudi drugi škodljivi mikroorganizmi, zato je smrad iz črevesja pomemben indikator neuravnotežene črevesne biote.
Ta smrad pomeni, da nosimo v sebi gnijočo maso. Že misel na to, da bi padli do vratu v gnojnico, nam je grozljiva. Površina črevesja pa je 150-krat večja od površine kože. Notranja »gnojnica« torej napaja mnogo večjo površino od naše kože in to 24 ur na dan, leto za letom. Ni čudno, če nas ob takem stanju črevesja prej ali slej spodkoplje bolezen.
Zakaj blato večine ljudi smrdi
Veliko je dejavnikov, ki rušijo ravnotežje črevesne biote. Naj navedem nekatere:
Ko srečamo Abrahama, se pri marsikom stanje v črevesju poslabša. Več je napenjanja, vetrov, njihov vonj je bolj vsiljiv. Na pragu petdesetih let se namreč raven solne kisline v želodcu zmanjša. Prav zadostna kislost želodčnih sokov pa nas ščiti pred vdorom škodljivih mikrobov v črevo. Koristne bakterije (laktobacili, bifido…) imajo raje nekoliko kislo okolje, škodljive pa nekoliko bazično. Tako v zrelih letih uspe prodreti skozi želodec v črevo več škodljivih bakterij kot v mladosti, blato pa zato bolj smrdi.
Dobrim črevesnim bakterijam škodi tudi stres. V času stresa je prekrvavljenost črevesja nižja, slabši je dotok kisika v ta predel.
Tudi v času bolezni se zmanjša število koristnih črevesnih bakterij. Že navaden prehlad povzroči, da se črevesna biota poslabša v nekaj urah.
Antibiotiki, kemoterapevtska sredstva in mnoga druga zdravila so močni oksidanti in zelo škodijo koristnim črevesnim bakterijam, ki potrebujejo in ustvarjajo antioksidantsko okolje.
Tudi konzervansi, pesticidi, onesnaževalci okolja so oksidanti in škodijo koristnim črevesnim bakterijam. Teh snovi pridobimo največ s hrano.
Dejavnikov je še veliko, a prav s hrano po naših izkušnjah najučinkoviteje vplivamo na ravnotežje črevesne biote. Vendar ni dovolj, če uživamo zdravo uravnoteženo prehrano, saj celo pri najboljši biološko pridelani uravnoteženi prehrani blato običajno smrdi. Poglejmo zakaj.
Ni idealne naravne prehrane
Vzemimo v obzir tri oblike človeške prehrane: mešano, vegetarijansko in presno vegansko hrano. Vonj blata ni enak pri vseh vrstah užite hrane. Blato ljudi, ki jedo veliko jajc ali mesa, praviloma bolj smrdi kot blato vegetarijancev. Obstaja več znanstvenih študij, ki so dokazale, da uživanje mesa škodi koristnim črevesnim bakterijam. Te so »rastlinojedke«, njihova hrana so vlaknine. Vlakninskim živilom pravimo prebiotiki. A tudi blato vegetarijancev smrdi. Vzrok je v kuhanju hrane. Ostanke zelenjave iz juhe na kompostu, kjer so podobne bakterije kot v našem črevesju, bodo gnili. Kuhana hrana je oksidirana in pravo gojišče slabih bakterij, zato na kompost odlagamo le ostanke sveže zelenjave. Prava hrana za dobre bakterije so namreč toplotno neobdelane vlaknine. In res, ko sem v iskanju svojega zdravja v letih 1993-1995 poldrugo leto užival izključno surovo sadje, zelenjavo in oreške, moje blato ni smrdelo. Podobno izkušnjo lahko doživimo, če se na trgatvi dodobra najemo grozdja. Naslednji dan ima blato vonj po grozdju.
A tudi surova veganska hrana še zdaleč ni idealna. Zelo primerna je za našo črevesno bioto, z vidika nekaterih drugih naših funkcij pa je pomanjkljiva. V začetku mojega presnojedstva so bili na primer rezultati zelo ugodni, po dobrem letu dni pa sem bil že izredno shujšan, zobje so se mi krušili, zalivke izpadale, neprestano me je zeblo. Podobne izkušnje imajo tudi mnogi drugi presnojedci. Raziskava, ki jo je opravila raziskovalna skupina dr. Koebnicka (1999) med presnojedci v Nemčiji, je pokazala, da je kar 50% presnojedk (tudi tistih, ki so uživale surovo meso) izgubilo menstruacijo, 30% vseh presnojedcev pa je bilo energetsko podhranjenih. Skratka, ob taki hrani je reproduktivna sposobnost zelo zmanjšana. Dolgoročno sta za človeški rod sprejemljivi le mešana ali vegetarijanska/veganska hrana, ki vključujeta tudi kuhana živila.
A tudi to ni idealna človeška prehrana. Celo če uživamo biološko pridelano hrano (mešano ali vegetarijansko), ki vsebuje kaj kuhanega, škodimo svojim dobrim črevesnim bakterijam. Zato vsem nam, nekaterim bolj, drugim manj, blato smrdi.
Iz te zagate se lahko izvijemo z rednim uživanjem probiotikov, to je živil, ki vsebujejo dobre črevesne bakterije. Logika je preprosta: če z običajno hrano uničujemo svoje dobre črevesne bakterije, jih je potrebno v črevesje redno doseljevati, da nadomestimo uničene. To je pomembno še zlasti, ko ostarimo. A tudi ta pot ni brez pasti.
Izberimo si dovolj učinkovit probiotik
Skodelica kislega mleka za večerjo – to je že od nekdaj ustrezalo starejšim, pa tudi mlajšim se prileže. Kislo mleko, probiotični jogurti, kefir, presno kislo zelje in repa so tradicionalna dobra probiotična živila. Za probiotike je značilno, da vsebujejo vsaj milijon dobrih bakterij (sevov) na mililiter ali gram. A resnici na ljubo, z običajnim lončkom jogurta ali kislega mleka, ki sta sicer odlična tradicionalna hrana, ne vzpostavimo povsem ravnovesja v črevesni bioti. Blato po taki hrani še vedno smrdi.
To neprijetnost pa je mogoče odpraviti celo ob mešani prehrani, če uživamo probiotike z mnogo več sevi oziroma z učinkovitejšo kombinacijo dobrih bakterij kot jih imajo tradicionalni probiotiki. Naj to spet pojasnim s svojo izkušnjo.
Leta 2003 mi je znanec iz Skandinavije ob obisku podaril liter biološko pridelanega probiotičnega napitka, ki je razvojni dosežek Danca Erika Nielsena. Da se izognem komercialnim imenom, ga imenujem bio probiotik EM, saj predstavlja nadgradnjo svetovno znane tehnologije kombiniranja dobrih mikrobov, imenovane EM (Effective Microorganisms). Užival sem ga od 0,3 do 0,5 dl na dan in že v nekaj dneh je blato nehalo smrdeti. »Poglej si ga no«, sem se začudil, »to je dosegljivo celo pri mešani hrani!«. Zame je bilo to kar neverjetno spoznanje: z redno uporabo dovolj učinkovitega probiotika lahko celo ob običajni prehrani dosežemo čvrsto ravnotežje črevesne biote.
Preizkušati sem začel tudi druge koncentrirane probiotike (take z vsaj 100 milijoni sevov na gram oziroma mililiter) in ugotovil, da tudi z nekaterimi drugimi uspemo odpraviti neprijeten vonj blata. Seveda je smotrno, da pri izbiri sebi primernega probiotika upoštevamo tudi bolj strokovne kriterije. A zato zdravorazumski kriterij ni nič manj pomemben: izbirajmo med tistimi probiotiki, ki zmorejo odpraviti neprijeten vonj blata, saj smrad od znotraj dolgoročno ne obeta nič dobrega.
Pri nas doma redno uživamo bio probiotik EM od leta 2003. Zanj smo se odločili, ker je za doseganje željenega cilja – odprava neprijetnega vonja blata – najcenejši. Zbranih izkušenj z njim je do sedaj že skoraj 400 (glej www.iztokostan.com). Zdi se, da njegovo uživanje pomaga pri raznih zdravstvenih težavah; verjetno k temu pripomorejo tudi izvlečki 19 zdravilnih rastlin, ki jih vsebujejo.
Dr. Iztok Ostan
