Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so bili primeri tega za zdaj še skrivnostnega hepatitisa potrjeni pri otrocih v starosti od enega meseca do 16 let. Največ primerov je bilo pri otrocih, mlajših od deset let, skrb vzbuja velik delež pri mlajših od pet let. Zdravnike in druge strokovnjake med drugimi neznankami bega podatek, da so bili otroci pred tem večinoma zdravi.
Naši strokovnjaki za zdaj mirijo starše, da kljub vsemu ni razlogov za paniko, da pa naj bodo pri otrocih pozorni na morebitne simptome. Najpogostejši znaki so, pravijo dosedanja opažanja, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje, driska, zlatenica, oslabelost in utrujenost ter temen urin in svetlo blato, povišana temperatura pa bolj redko.
Je kriv mutirani adenovirus? Hepatitis je poimenovanje za različna vnetja jetrnega tkiva, doslej smo poznali predvsem akutne in kronične hepatitise, ki jih povzročajo značilni virusi, znani kot virusi hepatitisa A, B, C, D, E, pri novi obliki hepatitisa je povzročitelj za zdaj torej še neznanka. Glede na relativno visok delež adenovirusa (tipa 41) pri obolelih otrocih, v Veliki Britaniji so ga zaznali v 75 odstotkih primerov, strokovnjaki ugibajo, ali bi bil lahko prav ta eden od vzrokov za obolenje. »Hepatitis oziroma vnetje jeter se poskuša velikokrat povezati z virusi. Gre za utečeno diagnostiko, ki jo izvajamo vsak dan. Pri tem primeru pa se pojavlja posebna vrsta adenovirusa, ki povzroči tudi drisko,« je tako pred dnevi razložil tudi predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.
Poleg razmišljanja, ali je torej kateri od znanih adenovirusov, ki sicer povzročajo prehladna obolenja in druge sezonske viroze, morda mutiral in zato spremenil način delovanja, se v zvezi z novim hepatitisom iščejo tudi morebitne povezave s covidom-19. Pri nekaterih otrocih so namreč poleg adenovirusa potrdili tudi koronavirus, pri drugih pa o tem, da so nedavno preboleli covid, pričajo protitelesa v njihovi krvi. Ta povezava za zdaj sicer ni potrjena, hkrati pa so strokovnjaki odločno zavrnili namigovanje, da naj bi šlo za posledice cepljenja proti covidu. Večina obolelih otrok namreč ni bila cepljena proti covidu.
Zavrnili so tudi možnost, da gre za posledice stika s čim toksičnim, med vzroki za hepatitis je namreč lahko tudi izpostavljenost različnim kemičnim snovem in strupom. Primeri obolelih otrok so vendarle tako razpršeni po vsem svetu, da se zdi povezava s katerim od okoljskih dejavnikov malo verjetna. Prav tako ne kaže, da bi šlo za nalezljivo obliko bolezni, ki bi se širila bodisi s potovanji bodisi z druženji otok v vrtcih in šolah ter pri skupni igri. Ampak, kot pravi pričakovano opozorilo stroke, previdnost in pozornost ob pojavu morebitnih simptomov nista odveč.
Najbolj ogroženi so otroci
Predvsem zato, in pri tem je stroka po vsem svetu precej enotna, ker smo morda, sploh pa otroci, že začeli čutiti posledice imunskega covidnega dolga. Gre predvsem za posledice vseh ukrepov, povezanih s covidom-19, od izrazito manj druženja do zaščitnih mask in razkuževanja vsevprek, zaradi katerih se je naša izpostavljenost različnim drugim virusom in bakterijam drastično zmanjšala, s tem pa tudi število sezonskih obolenj, ki smo jih bili dotlej vajeni. Kratkoročno, sploh v luči boja s koronavirusom, je to pomenilo svojevrstno olajšanje, po drugi strani pa smo tako dobili pravo tempirano bombo. Eno od bolj poglobljenih raziskav o tem tako imenovanem imunskem covidnem dolgu so naredili v Franciji. Eden od avtorjev študije, dr. Robert Cohen, pediater in strokovnjak za nalezljive bolezni, je poudaril, da bodo največjo ceno plačali prav otroci. Ti med običajnim druženjem v vrtcih, šolah, na igriščih … redno prihajajo v stik z različnimi virusi in bakterijami, zaradi katerih ne zbolijo vedno, razvijajo pa naravno odpornost proti njim. Ukrepi zaradi covida, pravi dr. Cohen, so zavrli to naravno kroženje virusov (respiratorni sincicijski virus (RSV), virusi noric, gripe, vnetega grla ...), in otroci zato niso mogli razviti imunske odpornosti. Kratkoročno, kot rečeno, je to pomenilo manj običajnih sezonskih obolenj, s sproščanjem proticovidnih omejitev pa so se stvari drastično spremenile. Virusi in bakterije so enako živi in živahni kot nekoč, v času covida so se bili zaradi pomanjkanja gostiteljev prisiljeni zgolj potuhniti, ljudje, sploh otroci, pa smo zanje bistveno bolj dovzetni kot nekoč. Posledice tega pa so lahko zelo nepredvidljive, opozarja dr. Cohen.
Neprijetna presenečenja zunaj sezone
Ena od teh posledic, so prepričani mnogi, naj bi bil tudi skrivnostni akutni hepatitis, se pa strokovnjaki bojijo, da bi nas utegnilo presenetiti tudi še marsikaj drugega. Prva opozorila, ki pa niso bila več povezana z virusom covida-19, so prišla takoj, ko so se začeli rahljati protikoronski ukrepi. Z različnih koncev sveta so začela prihajati poročila o porastu različnih obolenj, marsikje tudi v dotlej povsem neobičajnih obdobjih leta. Na sezonskost nekaterih bolezni se preprosto ne da več povsem zanesti.
Tako smo denimo lani septembra tudi pri nas zaznali neobičajno kroženje virusov pri otrocih. Bolj zgodaj kot običajno se je pojavil respiratorni sincicijski virus, poleg njega pa so začeli razsajati še drugi virusi, torej adenovirus, rinovirus, virus, ki povzroča bolezen rok, nog in ust, rotavirus, virus noric in drugi. Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., je povedal, da je situacija pravzaprav že podobna tisti, ki smo jo običajno imeli sredi zime, in sicer »predvsem na račun tega, da sta se nam nabrali dve generaciji otrok, ki se z respiratornim virusom sploh še nista srečali«.
Gripa se vrača
Zelo podobno se je v koronskem obdobju dogajalo z gripo. Ta drugače zelo razširjena in izrazito sezonska bolezen, zaradi katere na leto po svetu navadno umre tudi do 650 tisoč ljudi, je v tem času tako rekoč izginila. No, pravzaprav bi bilo bolje reči, da se je potuhnila, saj je zdaj znova začela kazati zobe. Potem ko lani marsikje niso imeli niti enega primera gripe, so začele številke na začetku tega leta, ko so se proticovidni ukrepi bolj ali manj že povsem razrahljali, govoriti neko povsem drugo zgodbo. Tudi pri nas. V prejšnji sezoni NIJZ ni zaznal niti enega primera gripe, tudi sicer je bil obseg kroženja virusnih okužb bistveno manjši kot sicer, in če smo se lani še spraševali, kje je gripa, smo se v tej sezoni že spraševali, kako hudo bo. Prvi primer gripe smo zabeležili na začetku lanskega decembra, konec letošnjega marca so iz UKC Ljubljana sporočili, da se je število obolelih z gripo zadnji mesec potrojilo (109 primerov, vsi podtip A, hospitaliziranih je bilo 61 bolnikov). Potem je število okužb za kratko še naraslo, med njimi je bilo tudi kar skrb vzbujajoče veliko število otrok (70 v enem mesecu), potem je, skladno s pričakovanji, sledil upad.
Pomlad je navadno čas olajšanja, saj z virusi gripe in drugimi podobnimi nevšečnostmi v tem obdobju leta na severni polobli, kjer se že pripravljamo na poletje, nimamo težav. No, vsaj pred covidom je bilo tako, zdaj pa nas utegne kaj tudi (neprijetno) presenetiti. S čimer se seveda trenutno še resneje ukvarjajo na južni polobli, kjer se približuje zima in z njo običajno povezane zdravstvene tegobe.
Nam grozi epski izbruh?
Profesor Ian Barr, namestnik direktorja Sodelujočega centra SZO za referenčne in raziskave gripe v Melbournu v Avstraliji, enega od sedmih podobnih centrov v svetu, je prepričan, da se bo gripa letos vrnila. Pri čemer ga skrbi, da bo situacija veliko bolj nepredvidljiva kot doslej. Izbruhi gripe zunaj običajne sezone, o katerih so denimo že poročali iz Južne Afrike, Brazilije, Nove Kaledonije, Fidžija, Danske … ga skrbijo. Misli sicer, da ne bo tako hudo kot v predcovidnih letih 2017 in 2019, pa vendarle veliko huje kot v zadnjih dveh letih. V Avstraliji so imeli leta 2019 denimo več kot 313.000 primerov gripe, 935 ljudi je zaradi nje umrlo, leta 2021 pa so zabeležili zgolj 598 primerov in nobene smrti.
Kar je bilo po eni strani (kratkoročno) dobrodošlo, po drugi (dolgoročno) pa precej skrb vzbujajoče. Ne le, ker je po besedah prof. Barra prej ali slej pričakovati »izbruh epskih razsežnosti«, in sicer zaradi zmanjšane odpornosti ljudi, temveč tudi zato, ker je bilo zaradi pomanjkanja aktivnih primerov veliko teže predvideti, kateri tip bo prevladoval in posledično narediti zares učinkovito cepivo. Cepljenje še vedno velja za najučinkovitejšo zaščito in se ga priporoča zlasti bolj ogroženim skupinam (starejši, majhni otroci, nosečnice, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom). V sezoni, ki se na severni polobli zdaj končuje, cepivo menda ni bilo prav učinkovito, govorilo se je celo o zgolj 16-odstotni zaščiti.
Dr. Barra, in vsekakor ni edini, skrbi precejšnje, na neki način tudi razumljivo nezaupanje ljudi do cepiva, sploh v povezavi z neizogibnim upadom odpornosti ljudi proti gripi zaradi znanih razmer v zadnjih dveh letih. Nekaj podobnega, kot se bo v prihodnjih mesecih dogajalo v »deželi tam spodaj«, se bo najbolj verjetno potem pozimi dogajalo pri nas. Tako z gripo kot trenutno potuhnjenim covidom, ki pa naj bi po nekaterih pesimističnih napovedih jeseni znova udaril z vso močjo. Torej – uživajte, dokler lahko, kot nam je bilo nekoč rečeno v nekih drugačnih okoliščinah, poskrbite za krepak imunski sistem in upajte, da se strokovnjaki z napovedmi o prihodnjih izbruhih virusnih bolezni »epskih razsežnosti« vendarle motijo.
