Slovenija spada med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. Vbod klopa je nevaren za človeka predvsem zato, ker smo lahko tarča več bolezni; pri nas sta najbolj razširjena limska borelioza in klopni meningoencefalitis. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je dobro pred njimi zaščititi in ob vbodu kraj pozorno opazovati.
Lahko s hitro odstranitvijo preprečimo okužbo?
Skoraj tretjina ljudi se okuži z virusom klopnega meningoencefalitisa z vbodom okuženega klopa, a ga večina ne zazna. Virus se s klopa na človeka prenese prek okužene sline že nekaj minut po tem, ko se je klop prisesal. Zato zgodnje odstranjevanje prisesanega klopa ni učinkovit ukrep pri preprečevanju okužbe. Mogoči, a precej redkejši načini okužbe so z uživanjem toplotno neobdelanih mlečnih izdelkov. Okužene so namreč lahko tudi domače živali, virus se tako izloča v mleko, kjer lahko preživi celo teden dni. Uničimo ga s pasterizacijo.
Kakšni so simptomi?
Okužba pri dveh tretjinah bolnikov poteka v dveh fazah, pri čemer se prizadetost osrednjega živčevja pojavi v drugi fazi. Prvi bolezenski znaki se pojavijo od sedem do 14 dni po vbodu okuženega klopa in trajajo od dva do sedem dni. Prvi simptomi so utrujenost, povišana telesna temperatura, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, pri nekaterih bolečine v trebuhu, bruhanje, driska … Nato sledi prehodno izboljšanje, ki traja do 20 dni. V tem obdobju smo lahko povsem brez težav, vse do trenutka, ko nastopi druga faza. Takrat se pojavijo visoka temperatura in simptomi ter znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kot so glavobol, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, motnja zavesti, zmedenost …
Spremembe na koži
Če se okužimo z limsko boreliozo, se bo na mestu vboda klopa pojavila značilna kožna sprememba v obliki kroga. Ta se načeloma pojavi že po treh dneh od dneva vboda. Če se okužimo z virusom klopnega meningoencefalisa, na mestu vboda ni opaziti nobenih kožnih sprememb. Okužbo vam lahko potrdijo šele z odvzemom krvi.
Oblačila in druga zaščita
Proti klopom se lahko borimo s preventivnimi ukrepi, a ti nas ne bodo povsem obvarovali pred vbodi. Vedeti moramo, da so klopi predvsem v gozdni podrasti, grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi, živih mejah in tudi na vrtu. Večina jih je do nadmorske višine 600 metrov, v višjih legah jih je precej manj. Na omenjenih območjih se priporoča nošenje svetlih oblačil, da klopa hitreje opazimo. Oblačila naj bodo iz gladkih tkanin, saj se jih klop težje oprime, in naj pokrivajo čim večji del telesne površine. Priporoča se uporaba repelentov. Po vrnitvi s sprehoda oblačila slečemo, pregledamo telo in se oprhamo ter umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, še bolje pa je, če jih operemo.
