Kadar se močno udarimo, poškodujemo ali kakor koli drugače obremenimo svoje telo, pričakujemo njegov odziv. Najpogosteje nastanejo podplutbe oziroma hematomi, kot jim pravijo zdravniki, ki so podkožne krvavitve, nastale pri poškodbi tkiva. Pri močnem udarcu namreč popokajo drobne žilice ali kapilare v tkivu, ki povzročijo krvavitev, kri se nabira pod kožo, kar daje tisti značilni vijoličasto modrikast odtenek. Po navadi smo prepričani, da je moč udarca tista, ki odloča o tem, kako velika in temna bo modrica. In do neke mere to tudi drži. A vendarle vsak od nas pozna tudi primere, kadar modrice nastanejo povsem brez razloga ali pa so videti veliko hujše, kot če bi nastale zaradi udarca. Če se vam torej zdi, da spadate med tiste, ki so k modricam veliko bolj nagnjeni, je to verjetno zaradi enega ali več spodnjih dejavnikov.
Tanka koža
Nekateri ljudje imajo že po naravi tanjšo kožo. Nekaterim se to zgodi z leti. Koža ne premore več toliko kolagena. Z leti se zmanjša tudi vsebnost kolagena v naših tkivih in stenah krvnih žil. Zaradi tega tkiva in žile niso več tako prožni in čvrsti, kar pomeni, da se pod udarci veliko hitreje vdajo in popokajo. Zato lahko modrico staknemo že pri nekoliko bolj trdnem prijemu ali močnem pritisku. Podkožne krvavitve pa so prav tako zaradi pomanjkanja kolagena v koži veliko bolj vidne, kot bi bile sicer.
Posledice sonca
Čezmerno izpostavljanje UV-žarkom močno vpliva na staranje naše kože. Zaradi fotobioloških učinkov, ki jih ima UV-sevanje na molekule v vseh plasteh kože, od sonca poškodovana koža sčasoma izgubi odpornost in prožnost. Slabo odporna koža pa je (tako kot postarana koža) veliko bolj dovzetna za poškodbe, kar privede do bolj opaznih modric.
Zdravila
Za večji obseg in dolgotrajen videz modric so odgovorna predvsem tista, ki preprečujejo strjevanje krvi, torej aspirin, steroidi in preostala zdravila za redčenje krvi. Ker ta zdravila preprečujejo, da bi se vaša kri čezmerno strjevala, in vas tako varujejo pred nastankom krvnih strdkov, se ob udarcu podkožna krvavitev ustavi veliko počasneje. Krvavite dlje, kot bi sicer, če ne bi jemali omenjenih zdravil, vaše modrice so tudi nekoliko večje (ker se kri bolj razlije pod kožo) in vidne dlje časa.
Telesni napori
Če za nastanek modric ne najdete vzroka, torej ste prepričani, da v zadnjem času niste utrpeli nobenega udarca, je krivec zanje lahko telesni napor. Tudi pri rekreaciji, denimo. Dviganje težkih predmetov, med katere spadajo tudi uteži, lahko povzroči trganje tkiv in drobnih žilic, zaradi česar se pojavi podkožna krvavitev. Modrice lahko zaradi hujših telesnih naporov nastanejo tudi, če med dviganjem (ali vlečenjem ali potiskanjem) ne čutite pretiranega napora.
Genetika
Tako kot povsod drugod tudi pri nagnjenosti k modricam ne moremo zanemariti vpliva genetike. Preprosto pravilo je, da imate navadno tako močne in pogoste modrice, kot jih ima/je imela vaša mama ali oče. Kar je povsem logično, saj nekatere predispozicije, kot so polt, prožnost in debelina kože, podedujemo po svojih prednikih. Zato ni nič nenavadnega, če ste bolj nagnjeni k modricam – to je pač v vaši družini.
