Zdravje

Za urejeno prebavo: na krožniku naj bo te hrane čim manj

M.Z.
7. 3. 2022, 10.30
Posodobljeno: 8. 3. 2022, 11.28
Deli članek:

Že vrabci čivkajo, da neuravnotežena in nepravilna prehrana škodi našemu zdravju. Večina od nas ob tem ne pomisli, da so prehranske vlaknine tiste, ki ob zadostnem vnosu, preprečijo marsikatero zdravstveno težavo.

Kaj so vlaknine?

Večina prehranskih vlaknin se nahaja v rastlinski celični steni. V nasprotju z drugimi gradniki hrane, kot so maščobe, beljakovine in ogljikovi hidrati, ki jih telo razgradi in absorbira, pa vlaknin ne prebavi. Te gredo praktično nedotaknjene skozi želodec, tanko črevo debelo črevo in iz telesa. Delimo jih na topne in netopne. Topne vlaknine se raztopijo v vodi in postanejo podobne gelu. Najdemo jih v grahu, fižolu, ovesu, jabolkih, agrumih, ječmenu, korenju in indijskemu trpotcu. Netopne vlaknine spodbujajo gibanje zaužite hrane skozi prebavni sistem. Najdemo jih v polnozrnati moki, pšeničnih otrobih, oreščkih in zelenjavi, kot so stročji fižol, krompir, cvetača ipd.

Prehrana z nizko vsebnostjo vlaknin

Če so naši jedilniki pretežno sestavljeni iz nezdravih in predelanih živil, z malo sadja in zelenjave, nam to na dolgi rok zagotovo ne bo koristilo. Kaj hitro se nam bo zgodilo, da bomo imeli težave s črevesjem, se spopadali z pridobljenimi kilogrami, slabo bomo vplivali na srce, si povišali sladkor in še bi lahko naštevali. Na krožniku naj bodo tri glavne skupine živil: četrt obroka naj bo iz beljakovin, četrt iz ogljikovih hidratov, polovico pa naj sestavlja zelenjava ali sadje.

Kako zaužiti več vlaknin?

Prehranske vlaknine zelo koristijo našemu telesu, zato je pomembno, da smo pozorni na to, da jih redno vključimo v obroke. Namesto »belih« izdelkov raje izberimo polnozrnate, povečajmo vnos stročnic, kot so fižol, leča in ječmen. V vsak obrok vključimo sadje ali zelenjavo. Predvsem pa se izogibajmo predelani prehrani in poskrbimo za dovoljšen vnos tekočine in gibanja.

Psilium je lupina semena indijskega trpotca in sodi v sam vrh živil, ki pripomorejo k urejeni in redni prebavi, saj vsebujejo kar 70 gramov vlaknin na 100 gramov.

Kaj pa, če jih s hrano ne uspemo zaužiti dovolj?

V primeru, da z redno prehrano ne uspemo vnesti zadostne količine vlaknin, lahko posežemo po naravnih rešitev v obliki prehranskih dopolnil. Na primer takšen je indijski trpotec, katerega semena vsebujejo kar 70 g topnih vlaknin na 100 g. Ta velja za eno izmed najboljših vlaknin za urejanje prebave, saj v stiku z vodo (priporoča se, da je popijemo vsaj 2l dnevno) nabrekne in ustvari naraven gel. Gel nato mehča blato in pomaga pri lažjemu odvajanju, med potovanjem skozi prebavni trakt pa nase veže tudi strupe in obloge. Odlično se obnese v kombinaciji s slivo, ki ima prav tako ugoden vpliv na prebavo, na katerega so prisegale že naše babice.