Na svetu je okoli 650 milijonov odraslih in 124 milijonov otrok, ki živijo z debelostjo. V zadnjih 47. letih se je po celem svetu število oseb, ki živijo z debelostjo, skoraj potrojilo. Tudi v Sloveniji iz leta v leto narašča število oseb, ki živijo z debelostjo. »Ločiti je potrebno med prekomerno prehranjenostjo, debelostjo in ekstremno debelostjo. Debelost lahko skrajša življenjsko dobo tudi za 10 let, kvaliteta življenja oseb, ki živijo z debelostjo, pa je lahko drastično slabša, kot od osebe brez debelosti,« razlaga prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, in dodaja, da je po njegovem delež oseb, ki živijo z debelostjo, v Sloveniji primerljiv s svetovnim deležem ter da je epidemija covida-19 to le še poslabšala.
Endokrinologinja na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., pravi, da je »debelost kronična bolezen, ki nastane zaradi ponavljajočih se majhnih odklonov v energijskem ravnovesju genetsko predisponiranega posameznika.« Nekatere študije so pokazale, da genetika k nastanku debelosti prispeva v 30 - 70 %. »Da se pa ta dejansko razvije, pa je odvisno tudi od številnih drugih dejavnikov, na primer okolja, vedenja in socialnih dejavnikov. Pomen zavedanja genetske predispozicije bi predpisovala temu, da dovolj zgodaj prepoznamo ogrožene ljudi, ki so bolj nagnjeni k razvoju debelosti ter tam čimprej pričnemo s primarno preventivo. Zelo zelo redko pa je debelost lahko posledica monogenskih bolezni. Za nekatere takšne oblike že poznamo terapijo – s tarčnimi zdravili,« razlaga prof. dr. Jensterle Sever.
Doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec. iz Zdravstvenega doma Ljubljana je dejala, da je debelost nedvomno povezana z večjo obolevnostjo, umrljivostjo in zmanjšano kakovostjo življenja. »Rezultati raziskav kažejo, da je debelost (vzročno) povezana s 57 % sladkorne bolezni tipa 2, s 30 % žolčnih kamnov, s 17 % arterijske hipertenzije in koronarne bolezni, s 14 % osteoartritisa, z 11 % raka dojk, maternice in debelega črevesa. Dokazane so še številne vzročne povezave z drugimi telesnimi in duševnimi boleznimi,« je še opozorila doc. dr. Kopčavar Guček. »Za osebe, ki živijo z debelostjo, bi morali poskrbeti osebni zdravniki že na primarni ravni, zato da lahko na tak način poskrbimo, da oseba zaradi debelosti ne bo bolj nagnjena še k drugim pridruženim boleznim,« in nadaljuje, da so ambulante družinske medicine točka prvega stika posameznika in zdravstvenega sistema.
Sogovorniki poudarjajo, da je multidisciplinaren način najuspešnejši pristop pri zdravljenju debelosti. Zavedajo se, da družba v veliki večini debelosti še vedno ne dojema kot bolezen, ampak osebe, ki živijo z debelostjo, še vedno označi za osebe, ki živijo nezdravo in ki ne skrbijo zase.
