Barva urina se naravno spreminja glede na količino popite tekočine. Več ko človek popije, bolj razredčen in s tem svetlejši je njegov urin. Zelo bledo rumenkast in celo brezbarven urin je znak, da dovolj pijete, če njegova barva bolj spominja na jantar ali je urin celo rjav, pa morate piti več. Kadar urin ostaja temen kljub temu, da ste povečali količino popite vode, vsekakor svetujemo obisk pri zdravniku.
Moten urin? Takoj k zdravniku!
Pri zdravem človeku je urin jasen. Moten urin, v katerem plavajo drobceni kosmiči, kaže na bolezni urinskih poti. Povzročitelji so lahko bakterije, glivice, rdeče krvničke (eritrociti) ali bele krvničke (levkociti). Tudi pri okužbi ledvic lahko urin postane rahlo belkast.
Peneč se urin zaradi beljakovin
Če se urin peni, pa je to znak, da so v njem prisotne beljakovine. V nekaterih primerih je to neškodljivo, zlasti pri mladih se lahko ob stresu in telesnih naporih ali povišani telesni temperaturi v urinu znajdejo beljakovine. Vseeno pa je treba pri penečem se urinu k zdravniku, saj pri nekaterih obolenjih ledvic te izgubijo moč filtriranja proteinov, zato ti zaidejo v urin.
Zakaj smrdi?
Svež urin je navadno skoraj brez vonja. Značilen vonj po urinu nastane šele ob stiku z bakterijami. Prehodne spremembe v vonju urina so večinoma neškodljive; pojavijo se lahko denimo po uživanju špargljev, čebule ali česna. Če ima urin dlje časa nenavaden vonj, gre lahko za kakšno bolezen in je potrebno posvetovanje z zdravnikom. Pri infekciji urinskih poti z nekaterimi bakterijami lahko urin zaudarja po amonijaku. Sladek, acetonast vonj se pojavi zaradi prisotnosti ketonov – vzroki so lahko sladkorna bolezen, povišana telesna temperatura, hude operacije in poškodbe. Po uživanju špargljev pa urin večkrat smrdi po žveplu. Vzrok je špargljeva kislina, ki nase veže žveplo, njeni delci pa se izločajo z urinom.
