Poznamo več vrst inkontinenc: pri stresni urin uhaja ob naporu, denimo ob kihanju; pri urgentni pa imamo občutek, da moramo nujno na malo potrebo, že če slišimo vodo. Prva nastane zaradi oslabelosti mišic medeničnega dna, druga zaradi nehotenega krčenja mišic mehurja. Za obe težavi, ki se lahko tudi prepletata, pa je na voljo zdravljenje.
Kaj povzroči urinsko inkontinenco
Uhajanje urina se pri ženskah običajno pojavi po porodu, ko mišice medeničnega dna zaradi nosečnosti oziroma teže otroka oslabijo, v menopavzi zaradi usihanja hormonov ter v starosti zaradi splošne oslabelosti vezivno-mišičnega tkiva in posledično popuščanja mišic medeničnega dna. Pogostejše je pri ženskah, ki opravljajo težka fizična dela. Pri moških pa najpogosteje nastopi po operaciji prostate. Zanimivo je, da močnejši spol o težavi svojemu zdravniku spregovori še težje in pozneje kot ženske. Urinska inkontinenca je lahko tudi posledica sladkorne, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, poškodbe hrbtenjače in podobno. Pogostejša je tudi pri osebah, ki so pretežke.
Katere metode zdravljenja imamo na voljo
Če se ne bomo zdravili, bo z leti le še huje, zato težave pogumno zaupajmo svojemu zdravniku, ki nas bo napotil na specialistične preiskave. Pri elektrostimulaciji vaginalnih mišic damo stimulator kar v nožnico, zato je nekoliko »agresivnejša« metoda, na voljo pa imamo tudi prijaznejšo lasersko terapijo. Pri transpelvični elektromagnetni stimulaciji mišic (TPM) medeničnega dna na podlagi elektromagnetnega polja sedimo kar oblečeni, medtem ko naprava sproži krčenje šibkih mišic.
Kako si lahko pomagamo sami
Najenostavnejše in najbolj znane so Keglove vaje, ki bi jih morali začeti izvajati, ko opazimo prve kapljice ali še prej, da do uhajanja urina sploh ne bi prišlo. Pomembno je, da izvajamo pravilne vaje za prave mišične skupine ter jih izvajamo redno, trikrat dnevno po deset do petnajst minut. Bodimo telesno dejavni in izogibajmo se ostrim začimbam ter alkoholnim in gaziranim pijačam, ki dražijo sečni mehur. Pomembno je še, da uživamo zadostno količino tekočine, ker tako preprečimo okužbo mehurja, vendar ne pijmo preveč, saj ima to za posledico pogosto uriniranje.
